Sredi svetišča
umirim svoj korak -
prej bil je utrujen,
težak.
A zdaj
obstojim
in se v vsej polnosti zavem,
da
sem.
Svetloba v meni sije,
toplina žari,
srce spokojno bije,
preprosto -
sem.
Razširim roke,
objela bi ves svet,
srce moje je
kot cvet,
ki se podarja.
Poskočim,
zaplešem,
objeta sem,
ljubljena.
Zavem se:
kraljica sem,
kraljica srca.
Galerija (1)
HrepenenjeKapljica rose
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
