Narava in zdravje24. september 20142235 branj

Krajinski park Sečovlje in rastline zavojevalke

Poletje je sicer mimo, kaže, ampak ob slikcah Sečovelj (s soljo sem začela svoj blog - ker si želim, da so stvari nekako ohranjene, nepokvarjene, sol jih varuje - sol = modrost) sem se sp

Poletje je sicer mimo, kaže, ampak ob slikcah Sečovelj (s soljo sem začela svoj blog - ker si želim, da so stvari nekako ohranjene, nepokvarjene, sol jih varuje - sol = modrost) sem se spomnila silno vročega julijskega dne, ko smo bili v Krajinskem parku Sečovlje!

Takle čas bi bil pa sploh prijeten za pošten sprehod po krajinskem parku Sečovlje.

Kako so me pretresla ena dejstva! Posebej to o rastlinah zavojevalkah! (Slikce sem skopirala že tedaj, tedaj jih še nisem znala obdelati, pa upam, da bo vseeno v redu. Ko bi bilo enostavneje, bi jih zamenjala z lepšimi. Morda pa kdaj bom.)

*****

Od vsega v Krajinskem parku Sečovlje se me je najbolj dotaknilo tole:
Nikoli nisem gledala na rastline kot na zavojevalke.
A tam sem brala na panojih in v drobni knjižici, ki sem jo tam dobila, da so nekatere rastline prave zavojevalke! Nekatere so same tako mogočne, da druge rastline ob njih slabo rastejo in tako jih močnejše izpodrinejo.
Potem so rastline, ki povzročajo alergije. Pa razni pleveli in še kaj ...
Res, to sporočilo je zame tako močno, da enostavno ne morem pustiti tega sporočila v nekem starem osnutku ... Zdi se mi pomembno, da vemo.

Tale "solata" se hitro razrašča in množi, prezimi zaradi lokalnih toplih izvirov. Ponekod popolnoma prekrije vso vodno površino in tako popolnoma zasenči globljo vodo, izpodrine druge plavajoče rastline in ustvarja veliko globinskega mulja - tako prizadene ekosistem mrtvice.

Žvrklja, ki je prišla k nam iz S Amerike, s svojim pelodom v jesenskem obdobju dela težave tistim s senenim nahodom.

Dvojno jezero (v Triglavskem narodnem parku) je bilo nekoč brez rib, v njem so živele živali in rastline, ki so dobro prilagojene na hladno vodo z malo hranili.
Potem pa je posegel v to naravno okolje človek - z naselitvijo rib - in zrušil naravno okolje, ki je živelo prej tisočletja.

Večina tujerodnih rastlin se ne prilagodi novemu okolju tako dobro, da bi preživele, približno en odstotek tujerodnih vrst pa postane invaziven, se neovirano razmnožuje in izrinja domorodne rastline.
Posledično seveda vplivajo na verižne spremembe ekosistema.

Te rastline so prave zavojevalke. Nekatere s svojimi mogočnimi stebli in gosto rastjo enostavno spodrinejo druge, domače rastline - "domorodce".
Nekatere delajo težave predvsem s povzročanjem alergij.
Nekatere so nadležni pleveli na vrtovih.
Zagotovo pa vseh posledic teh zavojevalk še ne poznamo.

Ker ne moremo vedeti, katere tujerodne rastline lahko resno ogrozijo naše okolje, je potrebno, da z njimi ravnamo res odgovorno.

Nekatere tujerodne vrste, tako rastline kot tudi živali, so se pri nas "naselile" brez naše vednosti in pristanka.
V novem okolju nimajo naravnih sovražnikov, se hitro množijo in uspešno širijo.
(Če se ne motim, so tako prišli k nam rdeči polži iz Španije - s solato, z zelenjavo - in pri nas nimajo pravih sovražnikov, medtem, ko jih v Španiji imajo.
Prav tako so prišli k nam tudi koloradski hrošči.)

Tujerodne vrste pridejo k nam na različne načine, po kopnem, po morju in zraku. Nekatere je človek namerno naselil, večine pa ne.