Veselila se je, da spet vidi svoje tri malčke! Tri dni so bili z babico na morju. Kako jim je šlo? So jo pogrešali, so pogrešali njiju z očkom? Je babica povedala kakšno pravljico?
Maja je vzdihnila: Najbrž ne, babica vedno misli, da zapravlja čas, če ne dela. Zanjo povedati pravljico ni delo ... Kako da sploh gre na morje, kjer morda nič ne dela, je pomislila ...
Že so prispeli v mesto ob morju, zdaj zdaj bo videla svoje otroke!
Še malo, in bosta tam, kjer je babica najela sobo.
In potem jih je že zagledala, vesele, razigrane. In potem je vsakega posebej objela in še enkrat objela. Še nikoli niso bili tako dolgo ločeni drug od drugega!
Je bila izkušnja "zdrava", primerna za otroke? Lepo je tudi dati darilo babici, saj je vedno želela biti z njimi in vedno je godrnjala, da so obiski vnukov pri njej prekratki.
Potem so šli k morju, otroci so se veselo zaigrali, Maja jih je opazovala, ko so z lopatkami gradili gradove ... Sedela je z njimi v mivki in se prepustila lepemu doživetju ...
V Maji je vse trepetalo.
Pa kaj govori babica? Od kje ji to, da ona vpije na moža? Ali so res kaj takega rekli otroci? Kaj pa, če je slišala babica tako, kot je želela slišati?
Maja ni nikoli nikomur potožila, toda ubijalo jo je to, da je bil mož tako vzkipljiv in da si je dovolil jezo izraziti na kakršenkoli način.
Kolikokrat se je Maja bala, ko je prihajal domov, ali bo doma vse v redu. Ali bo vse tako, da ne bo nobenega razloga, da bi se mož razjezil.
In zdaj ji babica očita, da ona, Maja, vpije na svojega moža ... V resnici je slika drugačna. A Maja seveda tašči ne jamra ...
Nič ni rekla babici. Nikoli se ni znala zagovarjati. Nikoli se ni znala razjeziti na druge. Le sebe je žrla. Jo je bolelo, tiščalo v prsih. Krivica, velika krivica.
Kaj naj naredi?
Naj izpraša otroke, kaj so se pogovarjali z babico?
Ne, to se ji zdi zloraba otrok.
Kajti ne more jih izprašati čisto mirno, čisto nevtralno. In kaj vse misli otrok, če nekaj reče ...
Če otrok reče, da se nikoli ne bo poročil, eni že razlagajo, da je doživel kaj hudega.
Če otrok rad riše s črno, ni nujno, da se počuti grozno, morda pomeni le to, da so poteze izrazite in je potrebno manj pritiskati z barvico ... Morda je to odločen otrok, ne pa nesrečen ...
Če malo večjega otroka ne zanima spolnost, že "strokovnjaki" sklepajo, da je bil spolno zlorabljen ... Pa ni vedno tako.
... nekateri znajo čisto vse razložiti! Si domišljajo, da znajo ...
V Maji je ostala grenkoba.
Ostalo je vprašanje, zakaj babica ni vprašala kvečjemu čisto preprosto: "Ali imate radi mamico? Ali imate radi očka?" Vsi otroci, skoraj vsi, ju imajo radi.
Zakaj je želela primerjavo? Imeti rajši mamo kot očeta? Ali je to mogoče primerjati, saj gre za različne stvari. Ni takole spraševanje zloraba?
Če pa že vrtamo v to vprašanje, se bodo verjetno v večini družin majhni otroci odločali za mamo - preprosto zato, ker so večinoma več z njo kot z očetom, vsaj, dokler so majhni.
Lahko imamo marsikoga radi, radi na različne načine ... Morda imamo več ljudi bolj radi, najbolj radi ...
Maja je vzdihnila: Najbrž ne, babica vedno misli, da zapravlja čas, če ne dela. Zanjo povedati pravljico ni delo ... Kako da sploh gre na morje, kjer morda nič ne dela, je pomislila ...
Že so prispeli v mesto ob morju, zdaj zdaj bo videla svoje otroke!
Še malo, in bosta tam, kjer je babica najela sobo.
In potem jih je že zagledala, vesele, razigrane. In potem je vsakega posebej objela in še enkrat objela. Še nikoli niso bili tako dolgo ločeni drug od drugega!
Je bila izkušnja "zdrava", primerna za otroke? Lepo je tudi dati darilo babici, saj je vedno želela biti z njimi in vedno je godrnjala, da so obiski vnukov pri njej prekratki.
Potem so šli k morju, otroci so se veselo zaigrali, Maja jih je opazovala, ko so z lopatkami gradili gradove ... Sedela je z njimi v mivki in se prepustila lepemu doživetju ...
Se da graditi tudi gradove iz sanj?
Tedaj je pristopila babica in ji rekla: "Maja, pojdi z menoj!"
Maja je se je začudila tonu, tudi sicer je ni babica nikoli doslej poklicala kam posebej.
Stopili sta malo stran.
In tedaj se je babici vsulo:
"Otroci sploh ne marajo očka, samo tebe marajo! ... Sem jih vprašala, koga imajo raje: očka ali mamo, pa so rekli: mamico. ... Pa sem vprašala, zakaj, in so rekli, da zato, ker ti preveč vpiješ na očka! Vidiš, kakšna si! Vpiješ na očka, on je dober človek, saj vem, vedno je bil dober, že kot otrok. Ti ne veš, kako je bil vedno priden. Ni tak, kot je njegov oče. On je name res veliko vpil."Tedaj je pristopila babica in ji rekla: "Maja, pojdi z menoj!"
Maja je se je začudila tonu, tudi sicer je ni babica nikoli doslej poklicala kam posebej.
Stopili sta malo stran.
In tedaj se je babici vsulo:
V Maji je vse trepetalo.
Pa kaj govori babica? Od kje ji to, da ona vpije na moža? Ali so res kaj takega rekli otroci? Kaj pa, če je slišala babica tako, kot je želela slišati?
Maja ni nikoli nikomur potožila, toda ubijalo jo je to, da je bil mož tako vzkipljiv in da si je dovolil jezo izraziti na kakršenkoli način.
Kolikokrat se je Maja bala, ko je prihajal domov, ali bo doma vse v redu. Ali bo vse tako, da ne bo nobenega razloga, da bi se mož razjezil.
In zdaj ji babica očita, da ona, Maja, vpije na svojega moža ... V resnici je slika drugačna. A Maja seveda tašči ne jamra ...
Nič ni rekla babici. Nikoli se ni znala zagovarjati. Nikoli se ni znala razjeziti na druge. Le sebe je žrla. Jo je bolelo, tiščalo v prsih. Krivica, velika krivica.
Kaj naj naredi?
Naj izpraša otroke, kaj so se pogovarjali z babico?
Ne, to se ji zdi zloraba otrok.
Kajti ne more jih izprašati čisto mirno, čisto nevtralno. In kaj vse misli otrok, če nekaj reče ...
Če otrok reče, da se nikoli ne bo poročil, eni že razlagajo, da je doživel kaj hudega.
Če otrok rad riše s črno, ni nujno, da se počuti grozno, morda pomeni le to, da so poteze izrazite in je potrebno manj pritiskati z barvico ... Morda je to odločen otrok, ne pa nesrečen ...
Če malo večjega otroka ne zanima spolnost, že "strokovnjaki" sklepajo, da je bil spolno zlorabljen ... Pa ni vedno tako.
... nekateri znajo čisto vse razložiti! Si domišljajo, da znajo ...
V Maji je ostala grenkoba.
Ostalo je vprašanje, zakaj babica ni vprašala kvečjemu čisto preprosto: "Ali imate radi mamico? Ali imate radi očka?" Vsi otroci, skoraj vsi, ju imajo radi.
Zakaj je želela primerjavo? Imeti rajši mamo kot očeta? Ali je to mogoče primerjati, saj gre za različne stvari. Ni takole spraševanje zloraba?
Če pa že vrtamo v to vprašanje, se bodo verjetno v večini družin majhni otroci odločali za mamo - preprosto zato, ker so večinoma več z njo kot z očetom, vsaj, dokler so majhni.
Lahko imamo marsikoga radi, radi na različne načine ... Morda imamo več ljudi bolj radi, najbolj radi ...
Galerija (1)
Srčne zgodbe
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
