Ljudje med seboj3. junij 20146738 branj

Kočevski rog - in Kočevarji

Pisala sem o Rajhenavskem pragozdu . Bila pa sem še v eni zanimivi delavnici - o zgodo

Pisala sem o Rajhenavskem pragozdu. Bila pa sem še v eni zanimivi delavnici - o zgodovini Kočevarjev, tudi ta je bila zame zelo zanimiva. O Kočevarjih nam je pripovedovala zgodovinarka, ki je sama njihova potomka.
Kar vtopila sem se v zgodbo nekega ljudstva, ki so ga preseljevali z vzhodne Tirolske in s Koroške v daljne tuje kraje v dokaj slabe pogoje, visoko, v same gozdove - preseljevali so uporne kmete (tam okrog l. 1330), pred tem na tem območju praktično ni bilo človeških prebivalcev.

Od tu.

Sprva so novim naseljencem bili pomembna hrana - polhi. Pa ne samo hrana, tudi kožice so seveda uporabili.
Vinogradi so uspevali le tam proti Beli krajini. Počasi so razvili tudi krošnjarjenje.
Vseh šest stoletij so ohranjali svoj jezik (zgornjenemško narečje - kočevarščino) in praviloma so se poročali le znotraj svojega naroda.

Valvazorjeva slika Kočevarjev (Kočevcev) -

Največ jih je bilo v drugi polovici 19. stoletja - 28.000. Preživljali so se v glavnem s kmetovanjem in tudi s krošnjarjenjem. Zaradi revščine so se izseljevali, za časa SHS pa tudi zaradi političnih pritiskov.
Imeli so tudi svoje šole, a potem v SHS niso smeli več poučevati v svojem jeziku, razen če je bilo v razredu toliko in toliko nemško govorečih učencev.
Pred 2. svetovno vojno jih je bilo le še 12.500.
Med drugo svetovno vojno so večino preselili v Posavje.
Po drugi svetovni vojni so morali skoraj vsi Kočevarji zapustiti Slovenijo oz. Jugoslavijo. Tiste, ki niso pravočasno pobegnili, so jugoslovanske oblasti razlastile in potem izgnale. Veliko Kočevarjev je umrlo v taboriščih, predvsem v Strnišču in Teharjah.

Na Kočevsko so po vojni naselili Slovence in tudi priseljence iz drugih delov Jugoslavije. Večine kočevskih vasi (112 od 177) niso obnovili, od 123 cerkva na Kočevskem jih je ostalo le 28. Morda tisoč Kočevarjev je ostalo v Sloveniji, od tega nekaj sto na Kočevskem. Zaradi političnega pritiska po vojni so večinoma opustili svojo etnično identiteto. V zadnjih popisih prebivalstva je le malo več kot dvajset ljudi v občini Kočevje navedlo nemščino kot materni jezik.

Po osamosvojitvi Slovenije so Kočevarji ustanovili dve svoji društvi.

Od tu.