

... Tukaj je bilo srečanje ljudi,


a mene je kasneje tako vleklo v gozd, med visoka drevesa, opazovat življenje ob koreninah, v listju ... Pogledati, kako visoko je nebo tam nad drevesi ...
Kar stisnilo me je, ko sem opazila taco ... zaslutila sem, da je prava medvedja taca! ...


... Ki me je potem popeljala daleč po gozdni pešpoti ...
Poiskala me je še hči in potem še en sopotnik in tako smo se v troje odpravili po "medvedovih stopinjah". No, jaz nisem prav zelo pogumna in sem velikokrat pomislila, kaj če ....... 
... pride medved ... kaj bom potem ...
No, pa smo srečali laboda, ocenila sem, da je črni labod ...
In v kočevskem pragozdu je tudi slon! Pričakovala sem, da naslednja žival bo pa - medved, a ga ni bilo ... Niti "drevesnega", niti pravega ...

Zelen čemažev prt - jedilnica, polna zdravja!
Na tisoč metrih so še kronce (slikca iz časa prvomajskih praznikov)!
Potem oddih na vrhu, Velikem Rogu, visokem 1099 m.





S pisanimi gobami okrašeno drevo.
Kasneje smo zapustili zdaj že osamelo jaso in se odpeljali proti Kočevju. Dopoldne smo prišli ob Krki in pri Podturnu zavili v Kočevski Rog. (Tukaj del te poti.)
...
Domov grede smo se ustavili še pri grobiščih.
Kaj se je dogajalo tukaj po 2. svetovni vojni ...
Kaj ... zakaj ...



Želim si, da bi vsi ljudje našli svoj mir ...
(Slikce so, žal, malo pretemne.)
...
Verdreng, povojno politično taborišče (tudi na Kočevskem)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje


