Ko zimsko sonce se v dan prebije

Ko zimsko sonce se v dan prebije

in v vsem čaru in moči spet zasije,

polnost življenja začutim hvaležna,

poboža me misel topla in nežna.

Vem, vedno življenje premaga smrt,

zakon ničevosti in brezupa je strt,

živimo tukaj in zdaj - v velikem načrtu

sveta smo kot rožice v majhnem vrtu.