Ko država ne dovoli pokopati otroka

Prebrala sem pretresljivo zgodbo mame, ki je rodila mrtvo deklico. Država ji ne pusti otročka pokopati.

Po porodu so mrtvo deklico takoj odnesli.

"... Jok in sklep, da bi jo tudi jaz rada videla. Ko sem jo videla ležati v umivalniku, se mi je zdelo, da mirno spi, tisti prelepi obrazek s čudovitimi ušesci, z drobnimi ročicami, kot narejenimi za prvi objem in nožicami, ki bi jo enkrat ponesle v svet. Vedela sem, da je to Elizabeta. Pokrižala sem jo, še poljubiti in dotakniti se je nisem upala, te krhke lepote. Bolelo je še bolj v petek, ko sem brez otroka zapuščala bolnišnico in brez resnega upanja, da jo bova dobila. Predstojnik oddelka nama je sporočil, da njihovi ustanovi grozi 30 tisoč evrov kazni, če bi nama jo izročili. Ob prisotnosti zastopnika pacientovih pravic smo se dogovorili za prenos na UKC Maribor, kjer Elizabeta čaka na obdukcijo. Danes, v ponedeljek, je moja bolečina še večja. Moja lepa hčerka leži v Bogve kakšnem hladilniku in grozi ji, da jo bodo vrgli med biološki odpad. Vse v meni se upira temu, kajti jaz sem jo v bolnišnico prinesla v trebuhu in jo cel dan rojevala, sedaj pa mi Republika Slovenija ne dovoli, da bi jo z možem pokopala v družinski grob. Kot ženska bi od te iste države lahko zahtevala, da mi otroka na državne stroške ubijejo, moja domovina pa mi ne dovoli, da bi svojo Elizabeto na lastne stroške pokopala.

Upanje nam sicer vliva nedavna, junijska sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki nakazuje, da tozadevna zakonodaja, kot jo imamo v Sloveniji, krši 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah o spoštovanju zasebnega in družinskega življenja (Marić v. Croatia, no. 50132/12, § 66, ECHR 2014-I).

Če lahko, prosim pomagajte."

Popolnoma nerazumljivo je, da je tako.

Posebno gre do srca človeka - poleg čutenja s konkretno družino, ki je izgubila ljubljenega otroka - to, kako je v naši državi marsikaj, kar se izključuje s pravicami, s spoštovanjem življenja, s človečnostjo. "Kot ženska bi od te iste države lahko zahtevala, da mi otroka na državne stroške ubijejo, moja domovina pa mi ne dovoli, da bi svojo Elizabeto na lastne stroške pokopala."

To, da odnesejo otroka, ne da bi ga mama videla, je grozljivka ... trdim, da je to kršenje človekovih pravic. In vse naprej v zgornjem primeru tudi.

Je kakšen poseben razlog, da je tako?

Osebno poznam zgodbo, ko je mama splavila sredi nosečnosti, vendar je lahko svojega otroka dostojno pokopala. V porodni sobi so njej in možu dali možnost, da sta se poslovila od otročka. Imeli so pogreb in otrokovo ime je zapisano na pokopališču.

Kakšen je torej razlog, da bi ta deklica iz zgornje zgodbe ne mogla biti pokopana kot človek?

Mislim, da ga v človeški državi ne bi smelo biti ...

http://www.casnik.si/index.php/2014/07/15/vrnite-nam-elizabeto/