Klopologija - razmišljanje otroka o(b) klopu :-))

Starejši zapis iz družinskega dnevnika - že tedaj sem ga poimenovala "klopologija", saj je sin v zvezi s klopom še in še razmišljal!

Sin (zdaj ga imenujem Veliki, tedaj je bil star 3 leta) je čisto prevzet od klopa, ki ga je imel in ga sedaj nima več. Ravno sem mu ga odstranila.
"Kaj dela klop?"
"Pije kri."
"Zakaj pa ne vode?"
"Saj je v krvi tudi voda."
"In kaj dela v koži, ali išče glavo?"
"Kakšno glavo?"
"Svojo."
Potem je nekaj časa tišina, jaz delam svoje, okrog so tudi drugi naši otroci ... In počasi pozabim, o čem razmišlja naš triletnik.
"Kje pa je zdaj koža?"
"Kakšna, katera koža?"
"Tista, ki jo je klop odgriznil! ... A imam zdaj luknjo v koži?"
Hm?
Sin se spet zatopi v svoje misli.
Potem: "Mama, jaz bi pa tako rad videl, kako klop leti!"
"Saj ne leti. Nima peruti."
Tišina ...
Dokler: "Mama, a se klop rad igra?"
"Ne vem."
"A se z majhnimi klopi rad igra?"
Zatopljena v svoje delo odgovorim: "Ne vem, vprašaj ga!"
Tišina.
Potem: "A zna klop govoriti?"
"Ne, zakaj tako neumno vprašaš!?!"
"Saj si rekla, naj ga vprašam!"
"No, pa res, ampak ne vem vsega. Marsičesa ne vem. O klopu pa vem to, da lahko povzroči dve hudi bolezni. Kaj več pa ne vem."
"A naj vprašam tata?"
"Kar daj ga!" (O, to bo veselica!)
"Pa ti več veš!"
"Aja? Kako misliš to? Tata vendar ogromno ve!"
"Ker si bolj sveta!"
Pozijam: "A??"
"Ker učiš verouk!"
"O, a tako misliš. Pa tata mnogo stvari ve veliko bolje od mene!"
"A o klopu?"
"Ne vem, morda."
Tišina.
Dokler se ne pojavi novo vprašanje: "Ampak zakaj Bog ustvari take hude živali?"
Jaz sem z mislimi že spet čisto drugje, okrog so seveda tudi drugi naši otroci (tale spraševalec je naš četrti otrok, tedaj smo imeli pet otrok) in gospodinjim.
"Katere? Katere živali?"
"Klope."
"Ne vem. Po moje je vsaka žival tudi potrebna na tem svetu. Pa saj mnoge živali niso nevarne kar za vse. Lahko so nevarne samo za nekatere."
"A za slovenske vojake?"
...

Tukaj se je potem pogovor zares zaključil. (Pogovor tudi ni bil zapisan z vsem, kar je bilo, temveč bolj tisto "ta posebno"!) O ja, bilo je v tistih časih po osamosvojitvi Slovenije, ko smo doma veliko govorili tudi o vojakih, vojski, Sloveniji, politikih ... In naš nadobudnež si je živo predstavljal slovenske vojake v gozdovih, kako jih grizejo klopi ...