Kku sva z bratam jejčke njesla (+"prevod")

Zgodba v narečju - na Marijino vzpodbudo:

Ankat sva z bratam šla n hliv pbrat jejčke ud kur. Mama nama ih je dala, vsakm nekaj. Jest sm ih mila u varžetih, u bertahu, u usakm varžetu anga, ke sn se bala, de se drgač jejčk zdrbi. Dva sn mila pa u rok.

Pvol sn šla dval s hliva p štengah pa zl ahtala, de nabi padla.

Pvol pa guor u hiše.

Brat je šou pred menoj pa ke sva bla že na štengah pr hiš, je bcnu nazaj pa je mene glih u tribuh in kar je nrhuj, bcnu je u jejčke. Jejčki sa se arsul, vse je tjekl p men in jest sn vekala.

Brat je ljetu nprej.

Ke sva z mama pršl noter, sa ble jejčki, ke ih je un prnesu, n špurget. N, se je biu mrzu, naše mama je kuhala zmeraj u pječ. Sam pzim sa zakuril u špurgetu z krvavice pa mast pa ucvirke. Pa kerkat je nrdila bvobe. Kerkat z pusta.

Brata ni bl nker.

Neč n vim, če je mama kaj skrbil, ke brata še ni bl, ke sva šle spat. Tamal brat je pa gvišn že spau, je biu še mičken. Se n spounem.

Ata pa ni bl dma, neč n vim, ki je biu.

N, mama je zutraj šla u hliv dilat. Nprve je pmouzla krave, pval je pa šla futrat žvina. Pa je misnla uzet sn z vza, pa je vidla, de n anm uzu spi brat, n drugm zraun nega pa ata.

Se mi je zdil že takat, de se nben ud unih dvih ni upal predit u hiše! Smišn se mi je zdil tud to, de nista neč vidla adn z druzga. Uba sta mila ulika sreče, de ni kešnga mama zbvodla z vilem, se je bl zutraj še tmn al saj tmačn.

Ne znam napisat polglasnikov, tiste črke, ki se izgovorijo s polglasnikom, so označene rumeno.

Ponavadi je tam tudi naglas, ne pa vedno. Tudi naglasov ne znam napisat. Samo ročno (rokopis) to znam.

Naše za nekatere zloglasne, a za druge skrivnostne (saj mnogi ga itak ne znajo izgovoriti) "g"-je sem označila z roza. Gre za g brez pripornika (sem pozabila natančno, zakaj gre!)

Aja, moje narečje je rovtarsko, gre za horjulsko skupino.

Je potreben prevod?

No, tukaj:

Potem sem šla dol s hleva po stopnicah in zelo pazila, da ne bi padla.

Potem pa gor v hišo.

Brat je šel pred menoj in ko sva bila že na stopnicah pri hiši, je brcnil nazaj pa je mene ravno v trebuh in kar je najhuje, brcnil je v jajca. Jajca so se razbila, vse je teklo po meni in jaz sem jokala.

Brat je tekel naprej.

Ko sva z mamo prišli noter, so bila jajca, ki jih je on prinesel, na štedilniku. No, saj je bil mrzel, naša mama je kuhala zmeraj v peči. Samo pozimi so zakurili v štedilniku za krvavice pa mast pa ocvirke. Pa kdaj je naredila krofe. Kdaj za pusta.

Brata ni bilo nikjer.

Nič ne vem, če je mamo kaj skrbelo, ker brata še ni bilo, ko sva šli spat. Mali brat je pa gotovo že spal, je bil še majhen. Se ne spomnim.

Ata ni bilo doma, nič ne vem, kje je bil.

No, mama je zjutraj šla v hlev delat. Najprej je pomolzla krave, potem je pa šla nakrmit živino. Pa je hotela vzeti seno z voza in je videla, de na enemu vozu spi brat, na drugem zraven tega pa ata.

Se mi je zdelo že takrat, da se nobeden od onih dveh ni upal priti v hišo! Smešno se mi je zdelo tudi to, da nista nič vedela eden za drugega. Oba sta imela veliko srečo, da ni katerega mama zbodla z vilami, saj je bilo zjutraj še temno ali vsaj temačno.