"Učiteljica, jaz sem pa zdaj spoznal, zakaj grejo lahko v nebesa samo verni," mi med mojo razlago reče deček.
"O, aja? Povej!" mu rečem. Preseneti me izraz, da je spoznal. 7 let star otrok je.
"Ja, ker imajo čisto srce."
"Se bomo malo več pogovorili o vsem tem! V nebesa more priti vsak ... ki ima čisto srce. Poudarek je na čistem srcu. Tisti, ki nima čistega srca, ne more v nebesa ... je tako, kot bi šel mimo njih. Ker jih ne vidi.
Človek, ki dela veliko narobe, ki npr. namerno krade, ne more biti srečen.
Tudi če ga ne najdejo, ne more biti srečen."
Otroci protestirajo: "Oja, tisti, ki imajo veliko denarja, so srečni!"
"Ne verjamem, da so lahko zelo srečni tisti, ki imajo veliko denarja. Lahko so videti srečni, a globoko v srcu niso, če ni njihov denar pošteno prislužen. Poleg tega tisti, ki ima veliko, bi bil težko srečen, četudi denar zasluži, če vidi okrog sebe zelo uboge."
Zala se oglasi: "Veliki lumpi so vseeno srečni!"
"Ne verjamem, da so zares srečni. Taki ljudje včasih potem ne morejo mirno spati, ker jih žre to, kar delajo narobe. Ali kar so naredil narobe. Če npr. nekdo povzroči prometno nesrečo in potem pobegne, ni srečen, četudi ga morda policija ni dobila in ni kaznovan. Srce ga kaznuje, njegova vest.
Prav tako če npr. nekdo v šoli namerno spotakne svojega sošolca, ta pa potem grdo pade, tisti, ki ga je spotaknil, ne more biti srečen, četudi nihče ne ve, da je bil on kriv.- In ti, Marko, praviš, da si spoznal, zakaj verni grejo v nebesa. Povedala vam bom zgodbo o eni gospe, hmmm, dajte, povejte mi eno ime zanjo ... izmislimo si eno ime!"
"Tjaša!" zakliče Tjaša, "a veste, da je moja mamica mislila, da sem fantek, ko me je nosila in je božala svoj trebuh in mi govorila: Moj Jon! Potem je pa zvedela, da sem punčka pa se je spomnila novo ime ... Je rekla očku, da je Tjaša najlepše ime za deklico!"
"Seveda, tvoja mamica je dala najlepše ime za svojo deklico! In tvoja, Katarina, je dala najlepše za svojo deklico. In tvoja, Gabrijel, je dala najlepše ime za dečka. Vsaki starši dajo svojemu otroku najlepše ime! - Ampak zdaj poiščimo ime za eno staro gospo, zato, da bo zgodba lepše tekla!"
"Francka!" zavpije eden od dečkov.
"Krasno, naj bo Francka. Gospa Francka je živela v lepi hiši in bila je zelo radovedna."
Tjaša zakliče: "Tudi jaz sem zelo radovedna!"
"Oja, seveda si!" se posmejem. "Gospo Francko je vedno zanimalo, kaj se dogaja drugje, sploh pri sosedovih. Pa je takole ..." stopim do zaves in kukam izza njih, "gledala k sosedovim. Posebno so jo zanimali novi sosedje, ki so se vselili v bližnjo hišo. In potem je butnila svojega moža ... dajmo mu ime ..."
"Lojze!" zavpijejo otroci.
"Prav, naj bo Lojze. No, gospa je butnila svojega moža: Lojze, glej, glej, nova soseda obeša perilo ... joj, jooooj, kakšne umazane cunje obeša! Njene rjuhe sploh niso bele in plenice so zapacane ..."
"Saj plenic ne peremo," se oglasi Florijan.
"Oja, lahko se tudi perejo, če niso za enkratno uporabo. Zdaj jih ljudje spet več perejo kot včasih, da varujejo naravo. ... Ampak ali je kaj hudega, če je na opranih cunjah kakšen flek, kakšen madež?"
"Ja .... ne ..." Otroci so različnih mnenj.
"Ali imate doma kakšen servet zapacan?"
"Ja, pri nas so vsi!"
"He he, nič hudega, kakšna stvar se težko spere, npr. paradižnik, sadje, čokolada, ampak servet je čist vseeno, četudi ostane madež od sadja ali paradižnika ... No, če bi bil pa na očkovi srajci madež, pa mu ne bi bilo najbolj prijetno, če bi šel na koncert ..."
Zala pripomni: "Razen če je lepe oblike!"
"No, kakorkoli, čist servet je vseeno čist, če je opran, četudi ostane kakšen madež od sadja na njem. ... No, in tale naša gospa Francka je vsak dan gledala skozi okno in godrnjala proti svojemu možu: Glej, glej, tale naša soseda je pa prav packa, glej, kakšne zapackane cunje obeša! Da jo ni sram! Tako se je zgražala gospa Francka.
Gospod Lojze je pa bral svoj časopis in ga perilo novih sosedov ni prav nič zanimalo.
Potem je pa en dan gospa Francka rekla, da je čas, da umije okna. In jih je. In potem ko je seveda spet pogledala proti sosedovim, je presenečena ugotovila: O, Lojze, danes imajo pa čisto perilo! Morda imajo nov prašek!
Gospod Lojze se je pa nasmehnil: O, Francka, ti si umila naša okna! Naša okna so bila prej umazana, zato nisi videla, da imajo sosedje čisto perilo!"
Otroci razumejo nauk zgodbe.
"Mislim, da je podobno tudi z nebesi. Če nimamo čistih oken, če nimamo čistih oči, čistih pogledov, potem tudi lepih stvari ne vidimo čistih. Zato gremo mogoče mimo nebes, ne da bi jih sploh videli. Mislim, da samo človek s čistim srcem pride v nebesa.
Pa se vrnimo čisto na začetek, na prvo trditev, Marko, na tvoje spoznanje, da grejo v nebesa samo verni. Jaz mislim, da gredo v nebesa tisti s čistim srcem. Biti veren pa nujno ne pomeni, da ima človek čisto srce. Pravzaprav gre za to, kako človek živi, če je veren. Če se trudi živeti tako, kot je Jezus učil, kot uči Bog, potem je vse dobro. Če pa komu biti veren pomeni samo to, da kdaj moli ali pa gre k maši, pa ne moli lepo, ampak se npr. pači - kot se včasih kdo od vas - sicer se pa obnaša grdo, je nesramen in krivičen in grob, ne posluša drugih, ni prijazen do svojih ..., tak pa po moje ne more videti nebes ... vidi samo samega sebe, ker si je sam sebi tako pomemben ..."
Galerija (1)
Bistre glaviceZlata skrinjaVeroučne urice
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
