Kako je nastala navada prižigati božične lučke
Ob misli na božič ponavadi pomislimo na praznike, na praznično razpoloženje, na jaslice, božično drevesce ... in prav gotovo
Ob misli na božič ponavadi pomislimo na praznike, na praznično razpoloženje, na jaslice, božično drevesce ... in prav gotovo mnogo ljudi pomisli na lučke, na svetlobo, na razsvetljene ulice, trge.
Lučke imajo seveda svoj pomen.
Predstavljajo Luč, Jezusa, ki prihaja na svet.
Predstavljajo Luč, ki sveti v temi, da najdemo pot.
Zdaj smo v najtemnejšem delu leta, svetlobe ni veliko. Marsikoga stiskajo skrbi bolj kot sicer. Znano je, da so temni časi (pozna jesen) bolj "depresivni", proti večeru, ko se temni, so ljudje bolj melanholični, čutijo se bolj osamljene, tudi suicidalne, proti večeru in v zgodnji noči se večkrat poslabša bolezen (npr, raste vročina) ...
Ni čudno, da ljudje hrepenimo po luči, po svetlobi.
Advent (približno štirje tedni pred božičem) je čakanje na Luč. Je pričakovanje Luči.
Ampak luč najlepše doživimo šele tedaj, ko smo bili nekaj časa brez nje, ko smo bili v stiski.
Tako te luči, ki svetijo že vsaj ves december, in vsa ta ponudba materialnih stvari, ki naj pričarajo božič, pravzaprav uničujejo oz. zakrivajo bistvo božiča.
A kako je navada, da je vsepovsod polno lučk, nastala?
Najprej so bile svečke na oknih. Na Irskem! Tedaj so imele sveče nek poseben pomen! Začelo se je v času nadvlade Angležev na Irskem - in tedaj so bili katoličani preganjani, niso se mogli zbirati v cerkvah k skupni molitvi in maši. Duhovniki so se skrivali zunaj naselij, po gozdovih in votlinah in samo ponoči so se upali približati domovom in kar tam maševati.
Velika želja mnogih Ircev je bila, da bi vsaj enkrat v življenju v božični noči prišel k njim domov duhovnik in pri njih maševal.
Zato so na božično noč pustili nezaklenjena vrata, na okno pa so postavili gorečo svečo. Tako bo duhovnik, ki je morda prišel mimo, vedel, da je v tisti hiši dobrodošel.
Seveda so goreče sveče opazili tudi angleški zavojevalci. Irci so jim nezaklenjena vrata in sveče na oknih v božični noči razložili tako, da je oboje zato, da bi Marija in Jožef, ki bosta iskala prenočišče, našla pot do njih in vedela, da ju v takih domovih čakajo odprte roke in odprto srce. Taka razlaga je Angležem zadostovala in te navade domačinov niso preganjali.
V 19. stoletju se je ta navada razširila v Ameriko (z izseljevanjem Ircev) in kasneje po vsem svetu in se še razširila ... tako da so danes vsepovsod razsvetljene cele ulice, trgi ... in mnogi ljudje, ki jim lučke veliko pomenijo, nimajo pravzaprav nobenega osebnega odnosa do božiča kot krščanskega praznika.
Pesem: Adeste fideles
A kako je navada, da je vsepovsod polno lučk, nastala?
Najprej so bile svečke na oknih. Na Irskem! Tedaj so imele sveče nek poseben pomen! Začelo se je v času nadvlade Angležev na Irskem - in tedaj so bili katoličani preganjani, niso se mogli zbirati v cerkvah k skupni molitvi in maši. Duhovniki so se skrivali zunaj naselij, po gozdovih in votlinah in samo ponoči so se upali približati domovom in kar tam maševati.
Velika želja mnogih Ircev je bila, da bi vsaj enkrat v življenju v božični noči prišel k njim domov duhovnik in pri njih maševal.
Zato so na božično noč pustili nezaklenjena vrata, na okno pa so postavili gorečo svečo. Tako bo duhovnik, ki je morda prišel mimo, vedel, da je v tisti hiši dobrodošel.
Seveda so goreče sveče opazili tudi angleški zavojevalci. Irci so jim nezaklenjena vrata in sveče na oknih v božični noči razložili tako, da je oboje zato, da bi Marija in Jožef, ki bosta iskala prenočišče, našla pot do njih in vedela, da ju v takih domovih čakajo odprte roke in odprto srce. Taka razlaga je Angležem zadostovala in te navade domačinov niso preganjali.
V 19. stoletju se je ta navada razširila v Ameriko (z izseljevanjem Ircev) in kasneje po vsem svetu in se še razširila ... tako da so danes vsepovsod razsvetljene cele ulice, trgi ... in mnogi ljudje, ki jim lučke veliko pomenijo, nimajo pravzaprav nobenega osebnega odnosa do božiča kot krščanskega praznika.
Ko sem bila otrok, pri nas lučk še nismo imeli, pač pa smo na vse tri svete večere (s 24. na 25. december - v božični noči -, z 31. decembra na 1. januar - v silvestrski noči - in s 5. na 6. januar - v noči pred Gospodovim razglašenjem oz. po domače: pred svetimi tremi kralji) pustili vso noč goreti luč - zaradi dveh razlogov: 1. da bi Sveta družina našla streho, če bi šla mimo in 2. zato, ker so se na samotnih kmetijah pojavljali roparji prav v sveti noči, ko so ljudje šli k polnočnici - če pa je v hiši gorela luč, je svetloba v hiši nepovabljenim "gostom" dala vedeti, da so ljudje doma.
Pesem: Adeste fideles
Galerija (4)
Darilo dedkov
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
