Kako je lahko Bog to dopustil?
Kolikokrat razmišljamo o hudem na svetu, kako, zakaj ... Kako je mogoče ... Kako je Bog lahko to dopustil?
Kolikokrat razmišljamo o hudem na svetu, kako, zakaj ... Kako je mogoče ... Kako je Bog lahko to dopustil?
In kolikokrat razlagamo Boga in svet in sploh vse - na zelo poenostavljen način ...
Mnogokrat tako, da se vse izide človeku ... da je vse, kar je sam naredil, opravičeno. Ali ne le opravičeno in upravičeno, temveč navsezadnje celo - dobro.
Tudi v meni so ta vprašanja.
A ugotavljam, da smo marsičesa res ljudje sami krivi. Žal marsikdaj trpi kdo drug, ne tisti, ki je najbolj kriv. Ali pa ne najbolj tisti.
Recimo, da lahko rečemo, da je mnogo trpljenja zaradi kaosa, ki ga povzročamo ljudje z nespoštovanjem naravnih danosti in svetega v nas. Pa zaradi nespoštovanja zapovedi o ljubezni do vseh ljudi in do sebe (če že o Bogu nočemo slišati).
Pa zaradi nespoštovanja življenja samega. Ljudje imajo polno teorij, ki jih opravičujejo v očeh sebe in drugih.
Kakšna zmota - teorija vendar pomeni: zreti Boga! - ampak mnoge teorije nimajo nič s svetim, z božjim. So le skupek razmišljanj ljudi, da sebe potegnejo "ven".
Zanimive se mi zdijo izjave neke Američanke ... Dobila sem jih po e-pošti in razmišljala, ali bi prirejala ali morda krajšala ali ne ... pa nisem ... le jezikovno sem malo popravila.
Morda se misli dotaknejo tudi vas?
Morda se misli dotaknejo tudi vas?
Torej:
Hčerko pomembnega Američana so v Early show-u intervjuvali in voditeljica Jane Clayson jo je vprašala (v zvezi z napadom 11. septembra): "Kako je lahko Bog to dopustil?"
Anne Graham je odgovorila skrajno globoko in prepričljivo.
Rekla je:
"... že pred mnogimi leti smo rekli Bogu, naj izgine iz naših šol, naj izgine z oblasti in iz našega življenja.
In gentleman, kakor On vedno je, se je, kot verjamem, tiho in mirno umaknil. Kako naj pričakujemo od Boga, da nam bo dal svoj blagoslov, nam zagotovil svoje varstvo, če smo vendar od Njega zahtevali, naj nas pusti same?"
Na vprašanje glede napadov, streljanja v šolah itn.:
"Mislim, da se je vse skupaj začelo, ko je Madeleine Murray O’Hare (bila je umorjena, njeno truplo so našli pred kratkim) vložila na sodišču tožbo, ker ni hotela, da se na naših šolah moli ... In rekli smo PRAV.
Nato je nekdo rekel, naj se na šolah ne bere Biblije. (Biblija pravi: ne ubijaj, ne kradi, ljubi svojega bližnjega kakor sebe ...) In rekli smo PRAV.
Potem je rekel dr. Benjamin Spock, da jih našim otrokom ne smemo naložiti po riti, kadar se grdo obnašajo, ker bo s tem popačena njihova osebnost in bo škodilo njihovi samozavesti. (Sin dr. Spocka je naredil samomor.) Mislili smo si, strokovnjaki že vedo, o čem govore. Pa rekli smo PRAV.
Potem je nekdo rekel, naj učitelji in ravnatelji naših otrok ne disciplinirajo, če se grdo obnašajo. Naj se učiteljevo telo ne dotakne nobenega učenca, če se slabo obnaša, kajti ne želimo si slabe reklame in ne želimo biti toženi! (Obstaja velikanska razlika med disciplinirati, dotakniti, tepsti, prisoliti zaušnico, poniževati, dati brco itn.) In rekli smo PRAV.
Anne Graham je odgovorila skrajno globoko in prepričljivo.
Rekla je:
"... že pred mnogimi leti smo rekli Bogu, naj izgine iz naših šol, naj izgine z oblasti in iz našega življenja.
In gentleman, kakor On vedno je, se je, kot verjamem, tiho in mirno umaknil. Kako naj pričakujemo od Boga, da nam bo dal svoj blagoslov, nam zagotovil svoje varstvo, če smo vendar od Njega zahtevali, naj nas pusti same?"
Na vprašanje glede napadov, streljanja v šolah itn.:
"Mislim, da se je vse skupaj začelo, ko je Madeleine Murray O’Hare (bila je umorjena, njeno truplo so našli pred kratkim) vložila na sodišču tožbo, ker ni hotela, da se na naših šolah moli ... In rekli smo PRAV.
Nato je nekdo rekel, naj se na šolah ne bere Biblije. (Biblija pravi: ne ubijaj, ne kradi, ljubi svojega bližnjega kakor sebe ...) In rekli smo PRAV.
Potem je rekel dr. Benjamin Spock, da jih našim otrokom ne smemo naložiti po riti, kadar se grdo obnašajo, ker bo s tem popačena njihova osebnost in bo škodilo njihovi samozavesti. (Sin dr. Spocka je naredil samomor.) Mislili smo si, strokovnjaki že vedo, o čem govore. Pa rekli smo PRAV.
Potem je nekdo rekel, naj učitelji in ravnatelji naših otrok ne disciplinirajo, če se grdo obnašajo. Naj se učiteljevo telo ne dotakne nobenega učenca, če se slabo obnaša, kajti ne želimo si slabe reklame in ne želimo biti toženi! (Obstaja velikanska razlika med disciplinirati, dotakniti, tepsti, prisoliti zaušnico, poniževati, dati brco itn.) In rekli smo PRAV.
Potem je nekdo rekel: naj napravijo naše hčere splav, če si tako želijo in ni jim treba tega povedati staršem. In rekli smo PRAV.
Potem je rekel modri član šolskega direktorata: Ker so fantje fantje in bodo to itak počeli, dajmo našim sinovom kondome, kolikor si bodo želeli, naj imajo veselja, kolikor si želijo, in njihovim staršem ne smemo povedati, da so jih dobili v šoli. In rekli smo PRAV.
Potem je rekel najvišji predstavnik organa, ki smo ga mi izvolili, da ni pomembno, kaj delamo zasebno, dokler naše delo opravljamo v redu. In strinjajoč s tem smo rekli, da nam je popolnoma vseeno, kaj nekdo dela v zasebnem življenju, pa četudi je predsednik, le da imam jaz delo in da nam gospodarstvo uspeva.
Nato je nekdo rekel: Tiskajmo časopise s fotografijami nagih žensk in to imenujmo zdravo, realistično občudovanje lepote ženskega telesa. In rekli smo PRAV.
In potem je nekdo to občudovanje za korak razširil in objavil fotografije nagih otrok, da bi jih z naslednjim korakom objavil na internetu. In rekli smo PRAV, saj imajo vendar pravico do svobodnega izražanja.
Nato je prišla zabaviščna industrija, ki je rekla: Napravimo vendar TV showe in filme, ki vzpodbujajo vulgarnost, nasilje in nedovoljeno spolnost. Napravimo glasbo, ki hrabri k posilstvu, drogam, umoru, samomoru in satanskim stvarem. In smo rekli, to je samo zabava, saj nima škodljivih posledic, poleg tega pa nihče tega ne jemlje resno, kar nadaljujte.
In sedaj se sprašujemo, zakaj naši otroci nimajo vesti, zakaj ne morejo ločiti med pravim in napačnim in jim je zato popolnoma vseeno, če ubijejo tujca, sošolca ali sebe."
Potem je rekel modri član šolskega direktorata: Ker so fantje fantje in bodo to itak počeli, dajmo našim sinovom kondome, kolikor si bodo želeli, naj imajo veselja, kolikor si želijo, in njihovim staršem ne smemo povedati, da so jih dobili v šoli. In rekli smo PRAV.
Potem je rekel najvišji predstavnik organa, ki smo ga mi izvolili, da ni pomembno, kaj delamo zasebno, dokler naše delo opravljamo v redu. In strinjajoč s tem smo rekli, da nam je popolnoma vseeno, kaj nekdo dela v zasebnem življenju, pa četudi je predsednik, le da imam jaz delo in da nam gospodarstvo uspeva.
Nato je nekdo rekel: Tiskajmo časopise s fotografijami nagih žensk in to imenujmo zdravo, realistično občudovanje lepote ženskega telesa. In rekli smo PRAV.
In potem je nekdo to občudovanje za korak razširil in objavil fotografije nagih otrok, da bi jih z naslednjim korakom objavil na internetu. In rekli smo PRAV, saj imajo vendar pravico do svobodnega izražanja.
Nato je prišla zabaviščna industrija, ki je rekla: Napravimo vendar TV showe in filme, ki vzpodbujajo vulgarnost, nasilje in nedovoljeno spolnost. Napravimo glasbo, ki hrabri k posilstvu, drogam, umoru, samomoru in satanskim stvarem. In smo rekli, to je samo zabava, saj nima škodljivih posledic, poleg tega pa nihče tega ne jemlje resno, kar nadaljujte.
In sedaj se sprašujemo, zakaj naši otroci nimajo vesti, zakaj ne morejo ločiti med pravim in napačnim in jim je zato popolnoma vseeno, če ubijejo tujca, sošolca ali sebe."
Morda bomo to odkrili, če bomo dolgo in dovolj intenzivno razmislili!
Mislim, da se to tiče večine nas: ŽANJEMO, KAR SEJEMO.
Čudno, kako ljudje enostavno spodijo Boga iz svojega življenja, nato se pa čudijo,
zakaj svet drvi v pekel.
Čudno, kako hitro verjamemo, kar piše v časopisu, in dvomimo, kaj pravi Biblija.
Čudno, kako z lahkoto pošiljamo vice preko e-maila, da se širijo kakor požar; ampak kadar je govora o sporočilu v zvezi z Bogom, jih večina dvakrat premisli, preden mail pošlje naprej.
Čudno, kako surove, vulgarne, neokusne in obscene zadeve krožijo po internetu, da pa se odprta diskusija o Bogu v šolah in na delovnih mestih zatre.
Gre komu na smeh?
Čudno, ko boš pošiljal to sporočilo naprej, ga ne boš poslal na vse naslove kot običajno, ker nisi prepričan, kaj verujejo ali kaj si bodo mislili o tebi, če jim boš poslal kaj takega.
Čudno, da nas bolj skrbi, kaj drugi ljudje mislijo o nas kot to, kaj Bog misli o nas.
Mislim, da se to tiče večine nas: ŽANJEMO, KAR SEJEMO.
Čudno, kako ljudje enostavno spodijo Boga iz svojega življenja, nato se pa čudijo,
zakaj svet drvi v pekel.
Čudno, kako hitro verjamemo, kar piše v časopisu, in dvomimo, kaj pravi Biblija.
Čudno, kako z lahkoto pošiljamo vice preko e-maila, da se širijo kakor požar; ampak kadar je govora o sporočilu v zvezi z Bogom, jih večina dvakrat premisli, preden mail pošlje naprej.
Čudno, kako surove, vulgarne, neokusne in obscene zadeve krožijo po internetu, da pa se odprta diskusija o Bogu v šolah in na delovnih mestih zatre.
Gre komu na smeh?
Čudno, ko boš pošiljal to sporočilo naprej, ga ne boš poslal na vse naslove kot običajno, ker nisi prepričan, kaj verujejo ali kaj si bodo mislili o tebi, če jim boš poslal kaj takega.
Čudno, da nas bolj skrbi, kaj drugi ljudje mislijo o nas kot to, kaj Bog misli o nas.
Toliko težkega sem videla, slišala, doživela zadnje dni. Srečala sem se s smrtjo ... in - življenje res ni tako lahkotno, kot ga opevajo ljudje, ki se morda z njim sploh ne srečajo od blizu. Ki se morda ne upajo spustiti globoko v življenje samo.
In tako me boli ob poenostavljenih razpravah o življenju ... o duši ... o tem, da splav sploh ni umor itd. Kaj pa je potem, če ne umor?
Galerija (4)
Kepa soliDar življenjaKrvavi potLuč sveta
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
