Kako je kraljevič zasnubil dekle ali zgodba za božič

Živel je kralj, ki je modro, pravično in v miru vladal svoji deželi. Iskal si je primerno nevesto. Ko se je v nekega dne s kočijo vozil po podeželju, je zagledal preprosto dekle. Takoj mu je bila všeč.
Toda kako bi jo pridobil, da bi se poročila z njim? Najprej mu je prišlo na misel, da bo izdal kraljevi ukaz, ki jo bo primoral, da se poroči z njim. Toda to bi pomenilo, da ga uboga, ne pa da ga ljubi. Nato je pomislil, da bi šel osebno na njen dom, oblečen v kraljeva oblačila in jo odpeljal s seboj na dvor. A spet je podvomil: bi se poročila z njim samo zato, ker je bogat in vpliven? Nato je sklenil, da se obleče v kmečkega fanta, pusti svojo kočijo izven vasi, nato pa jo bo skušal prepričati, naj se poroči z njim. A je tudi to misel kmalu opustil.
Končno se je odločil, da naredi še korak naprej: odložil je kraljevska oblačila in šel živet v njeno vas kot kmet. Postal je eden izmed vaščanov. Sčasoma sta se zaljubila in se nazadnje tudi poročila.

(po: Božo Rustja: Zgodbe za pogum, str. 62)

Da bi kraljevič dokazal dekletu, kako ga ljubi, se je spustil s kraljevega dostojanstva in trona in se približal ljudem. Veliko je naredil za to, da bi (da je) dokazal svojo ljubezen.

Ob božiču se spominjamo tega, kako zelo se je Bog na človeku bližnji način nam približal ... da bi ga ja mogli sprejeti v svoje srce! ... spoznati, da je v srcu.
Božič nam govori o tej ljubezni: Bog neizmerno ljubi človeka in mu hoče to tudi pokazati.