Kaki (Diospyros kaki)

Kaki spada v družino dreves, imenovanih Diospyros, kar v stari grščini pomeni "sadež bogov".
So "zlata jabolka" iz starih grških pripovedi morda kakiji?
"Na svatbo tesalskega kralja Peleja in morske nimfe Tetide so povabljeni vsi bogovi, razen boginje prepira Eride. Ta je užaljena in vrže med svate zlato jabolko z napisom Najlepši. Jabolka si želijo boginje Hera, Atena in Afrodita, saj vsaka zase misli, da je najlepša. Za razsodnika vzamejo trojanskega princa Parisa. Vsaka od njih mu obljubi darilo: Hera kraljestva tega sveta in oblast, Atena modrost in slavo, Afrodita pa najlepšo žensko na svetu in srečo v ljubezni. Paris izbere Afrodito in tako Trojancem nakoplje sovraštvo drugih dveh boginj." Od tu.



Pa poglejmo še sadež!
Kaki vsebuje kopico zdravilnih snovi, za povrh je eden manj energijskih sadežev (en srednje velik kaki, ki tehta okoli 100 gramov, vsebuje samo 0,3 kilodžula - 70 kalorij - srednje veliko jabolko, ki ima premer okoli sedem centimetrov in ne nazadnje niti ni najbolj kalorična vrsta sadja, vsebuje približno 0,4 kilodžula - 100 kalorij) .
Torej je ta okusni sadež ena najbolj zdravih vrst sadja. Raziskovalci Univerze v Jeruzalemu so ugotovili, da pred aterosklerozo oziroma poapnenjem žil ščiti kaki mnogo bolj učinkovito kot jabolko (star pregovor pravi: Eno jabolko na dan da zdravnika stran! Torej: kaki na dan ...!) Ateroskleroza je v razvitem svetu najbolj pogosta bolezen srca in ožilja, zaradi katere se žile, ki iz srca vsem organom dovajajo kri, zamašijo, kar lahko vodi do usodne kapi. Vodja raziskovalcev dr. Shela Gorinstein pravi, da tveganje, da nas preseneti ta bolezen, zmanjša že en srednje velik kaki na dan.
Kaki tudi pomaga pri presnovi maščob.
Uživanje kakija ščiti prav vsako celico v našem telesu.
Blagodejen je še, ker je izredno bogat z vlakninami. Vlaknine izboljšajo proces prebave in preprečujejo pojav zaprtja, za povrh smo po njihovem uživanju veliko dlje siti. Kakiji pa ne vsebujejo samo vlaknin, ampak vsebujejo še vrsto vlaknine, ki se imenuje pektin, in poskrbi, da se zaradi kakijeve vsebnosti sladkorja njegova vrednost v naši krvi po zaužitju ne dvigne preveč.
Ta jesenski sadež vsebuje tudi veliko vitaminov in mineralov. Vsebuje natrij, kalij, magnezij, kalcij, železo, fosfor, baker, jod, krom, selen, mangan in še druge rudnine ter vitamine A, B in C.
Kaki je bogat z vitamini skupine B, saj v njem najdemo folno kislino, tiamin oziroma vitamin B1, ki krvni sladkor pretvarja v energijo, ter B2, enega ključnih elementov normalnega delovanja metabolizma. Vitamin C je pomemben za zdrave dlesni in močan imunski sistem. Vitamin A je potreben za zdrave oči, zobe in kosti, za gladko kožo, reproduktivni sistem. Prav tako krepi odpornost ter celo zavira pojav rakavosti. Pri tem mu pomaga še ena spojina, ki jo zaužijemo s kakijem - betulinska kislina (pomaga proti tumorjem). Uživanje kakija tudi ščiti oči in celo preprečuje njihovo starostno degeneracijo. Močni antioksidanti, ki so v kakiju (galokatekini, ketekini ...), ščitijo celice, jih ohranjajo zdrave in tako upočasnjujejo proces staranja. V kakiju so tudi flavonoidi, med njimi celo katehini, ki delujejo tudi protivnetno.
Diabetiki in ljudje s preveliko telesno težo pa naj ne pretiravajo z zauživanjem kakijev.
Okrepi delovanje pljuč in srca.



Kaki je zelo okusen kot samostojna jed, lahko ga pa pripravimo tudi kako drugače, npr.:
recept za koktejl:
4 kakiji
sok 1 limone
ščepec cimeta
malo sladkorja (po želji in glede na zrelost kakija)
2 - 3 dcl navadnega lahkega jogurta (odvisno od želene gostote)
1. Kakije nareži in izdolbi sredico.

Dodatek: Če kaki ni zrel, potegne usta skupaj ...
Torej: kaj lahko naredimo, da bo kaki zrel in to pravi čas?
Kakije damo skupaj z jabolki v posodo in pokrijemo. Iz jabolk izhaja plin (etilen?), ki pospeši zorenje kakijev - in tudi kivijev. Po nekaj dneh, odvisno od toplote okolice posode, bodo kakiji (in kiviji) idealni.
Dober tek!