Kača v postelji

Zapis prenašam od tu:

Kot nekateri veste, živimo pri nas kar v sožitju z različnimi živalmi. Udomačen je te čase samo pes, ampak nekatere živali se kar same ponujajo. Npr. miši. (In ravno včeraj sem spet eno odnesla v grmovje, naj se odseli kam drugam.) In škorpijoni. (No, sem te dni videla enega ogrooomnega, na zidu v stopnišču, pa sem ga kar lepo pustila in šla - spat.)
In nekajkrat smo že tudi našli goža v hiši, enkrat na notranji okenski polici.
In pred kratkim je na omarici v veži nekaj rahlo ropotalo in moj mož je opazil, da se nekaj premika, da se nekaj kar samo podira ... nakar je ugotovil, da je na omarici kača ... kača, ki ima okrog sebe pokrovček od sveče! Ja, zlezla je skozi luknjico, ki je ob robu pokrovčkov sveč in se, revica, zataknila. Ni mogla ne naprej ne nazaj. In je podirala vse okrog sebe.
Najprej sva ugotavljala, katera kača je. Je nevarna? Je modras?
Jaz stvarno ugotovim, da je gož. Torej poseben strah ni potreben. Kako ujetnici pomagati?
No, najdeva rešitev: Turdus odnese kačo tako, da z grebljico "zahaklja" pokrovček in skozi pokrovček visečo kačo odnese v grmovje. Potem opazujeva. Vidiva, da si ne more pomagati iz premajhne luknje.
Turdus vzame škarje za pločevino in previdno prereže delček, ki je kačo oklepal. Juhu, gož je svoboden!
Hitro izgine v grmovju!
...
No, in danes ... Prišla sem na balkon, da obesim cunje, in kaj vidim!
Nekateri veste, da že celo poletje spim zunaj, na balkonu. In zjutraj ponavadi obesim odejo čez ograjo, jogi mi pa sonce dan za dnem greje in razkužuje!
No, danes zjutraj sem na hitro vrgla odejo čez "posteljo" in šla.
No, in potem, ko sem prišla na balkon obesit cunje, sem ugotovila, da imam v postelji - gosta. Kačo!

Ja, kačo.
Takoj sem videla, da je gož, tako lepo značilna glava, raven vrat, nič izrazite verige ni.
Kam pa kam, lepotec moj? Res je lep, zelo lep!
Gož se počasi odplazi napol pod odejo ... grr, s kačo pa res ne bi spala! ... in potem ga vidim počasi lezti za desko, ki je med jogijem in zidom, da ne butnem ob grob omet, ko grem spat.
Turdus mi prinese fotoaparat, tako da naredim zgodovinski posnetek. Potem gož zleze čisto za desko ... in pojma nimam, če je res zadaj ali ... ali pa morda kje pod desko najde pot nazaj v mojo posteljo ...?! Ne, tega ne bi.
Z možem odmakneva jogi in desko ... in ... kako lepo se je gož namestil napol na zid, ko ni imel drugje prostora!

Ampak kljub vsemu tukaj ni dobrodošel, zato ga s palico počasi potiskava, priganjava, naj vendar gre dol z balkona ... če je prišel gor, bo tudi dol, a ne!
Njemu pa kar ni prav! Zlesti hoče na mojo deko, ki zdaj visi čez ograjo, vijuga po balkonu ... no, slednjič ga pa Turdus vendar dovolj potisne, da cmokne z balkona dol ... pogledava za njim ... dolga vijuga izginja v smeri proti drvom. Prav! Gožek, le nadaljuj pot v vrt, tam so voluharji. Sem ravno danes zjutraj odkrila čisto svežo sled ...

Kdo ve, ali je bil to tisti, pred kratkim rešeni gož? Pa se je prišel zahvalit?