ko sonce prikuka izza gore,
poljubi vse, kar najde, najprej vrhove,
in potem se spusti dol na travnike in polja
in poljublja vsevprek,
poljublja šumeče gozdove,
sklanja se preko mostov in rek.
in vse, česar se sonček dotakne,
spokojno dihne in potem rahlo zardi,
rahle, prav rahle so sonca nežne dlani ...
prav nič se mu ne izmakne,
sonček poljublja in boža vsevprek,
vse strmine pretakne, pleza v breg,
z lahnim korakom skače preko rek ...
Galerija (3)
Kapljica rose
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
