Je tisto, kar je "čez rok", res pokvarjeno? In kam z odvečno hrano?

Včasih vidimo, slišimo, da kakšna pekarna ali trgovina razdeli kruh, ki ji ostane.
Vem za en velik trgovinski kompleks (ne bom ga imenovala), ki je delil kruh in slaščice, prav ogromno kruha in slaščic, včasih je bila tako podarjena celo kakšna torta, vendar je ta trgovski center s tem prenehal, ker so baje nekateri prejemniki zastonj hrane le-to potem prodajali naprej (marsikaj je bilo še v okviru roka uporabe). Na nek način razumem ta ukrep trgovine, da nočejo, da nekdo potem prodaja naprej, kar je dobil - po drugi strani se mi pa postavita dve vprašanji:
1. kam dajo zdaj hrano, kruh, krofe, rogljičke itd - dajo kam, kjer se hrana uporabi, morda predela - ali pa vržejo stran?
2. ali res ne sme prodati človek kruha, ki ga je dobil - ko morda zelo potrebuje tisti evro, dva, tri, kolikor s tem mogoče more zaslužiti?

Sicer pa sem prebrala tale prispevek (leto dni star): Svetovne cene hrane v letu 2012 padle za sedem odstotkov.
Sporočilo FAO, organizacije ZN za hrano in kmetijstvo, je takole: "Svetovne cene hrane so v teku minulega leta padle za sedem odstotkov, kar zmanjšuje tveganje za pomanjkanje hrane v državah v razvoju."
Hkrati pa poročilo iz Velike Britanije trdi, da gre skoraj polovica svetovne hrane v nič, polovica hrane v Evropi in ZDA. "To bi lahko pomenilo, da letno na smetiščih konča dve milijardi ton hrane, saj celotna svetovna proizvodnja hrane znaša štiri milijarde ton."

Naj bo kakorkoli s cenami, naj le-te rastejo ali padajo, je dejstvo:
Hrana bi nujno morala biti dosegljiva vsem ljudem, tudi tistim, ki nimajo denarja oz. ki ga nimajo veliko.
Podatki o tem, koliko hrane pridelamo (preveč - posledice tega, če je agresivna pridelava: izčrpavanje zemlje in še kaj) in koliko je propade, govorijo o tem, kar je več kot strašno - že samo na sebi (nespoštovanje hrane) kot tudi s stališča lačnih in od (zaradi) lakote umirajočih.
Direktor britanskega inštituta Tim Fox je rekel, da je raven hrane, ki gre v nič, "pretresljiva", saj bi z njo lahko prehranili naraščajoče svetovno prebivalstvo in tiste, ki so že danes lačni. "Gre tudi za nepotrebno izčrpavanje zemlje, vode in energetskih virov, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji in distribuciji vse te hrane," je dodal.

Res je, da visoka merila (predpisi), da mora hrana biti sveža - in kaj pomeni to: sveža hrana, kaj sploh pomeni rok uporabe ... vse to močno vpliva na nas, potrošnike.
Za marsikoga je hrana pokvarjena, ker je čez rok, ki je odtisnjen na embalaži.
A marsikdaj, če roka uporabe ne poznamo (ne bi poznali, če ni viden, če bi kdo popravil datum itd.), sploh ne zaznamo nobene pokvarjenosti hrane!
Kakšen rok uporabe ima domača marmelada?
Kolikor jaz vem, je uporabna, dokler nos in (ali) oči ne povejo drugače!
Katera ženska (morda tudi moški?) kuha marmelado in napiše na kozarec: marelična marmelada, skuhana 15. 9. 2013, porabiti do 15. 9. 2014, morda 2015? Nobena, po moje. Če se je marmelada pokvarila, to povedo drugi znaki - in niti slučajno ne datum skuhanja marmelade in datum roka uporabe, ki je določen pač po datumu nastanka marmelade!
In marmelada iz trgovine? Se res pokvari v recimo dveh letih? Pa ja.
(Datume seveda preverjam tudi jaz - in ja, kako pozorni so nekateri moji otroci! -, ampak o uporabnosti se odločim ne glede na določen rok uporabe. Spomnim se celo lekarnarice iz časov moje službe v bolnišnici, rekla je, da tablete mirno lahko uporabljamo še več mesecev po končanem roku uporabnosti. Pred kratkim mi je pa nekdo s področja lekarništva rekel, da so roki pri zdravilih postavljeni tudi zato, da lahko proizvajajo nova zdravila, čeprav stara še niso bila porabljena!?)
Seveda pa se kaj res pokvari (predvsem sveža hrana) - zaradi slabih pogojev skladiščenja in transporta.

Sicer pa, ko kupujemo, ponavadi izbiramo "najlepše" sadeže, nabite, napete. Vsaj večina kupcev najbrž tako dela. Vendar to samo po sebi ne pomeni kvalitete.
Ker je vse naravnano na potrošnika, da se mu ugodi, je ponudba velika, večkrat se dogajajo tudi razne akcijske ponudbe, in verjetno marsikdo nekritično kupi (ne)kaj, kar je ceneje, četudi tistega v resnici ne potrebuje. In potem kaj od tega konča v smeteh.
Marsikdo v tkim. razvitih državah je krepko razvajen - glede hrane, obleke, bivanjskih pogojev ... Nič slabše ne bi živel, če bi znižal merila.
Dobro je iti v smer preprostejšega ... Za vse nas, za ves svet.

Sorodna tema: Sedem debelih in sedem suhih krav