Jaslice - nekoč in danes
Sol in modrost25. december 20132915 branj

Jaslice - nekoč in danes

Doslej sem videla že mnogo jaslic, vseh vrst jaslic. Tudi na razstavi jaslic sem bila. Kakšne jaslice so velike, druge majhne. Kakšne so zelo skromne, druge čisto nasprotje, kakšne se


Doslej sem videla že mnogo jaslic, vseh vrst jaslic. Tudi na razstavi jaslic sem bila. Kakšne jaslice so velike, druge majhne. Kakšne so zelo skromne, druge čisto nasprotje, kakšne se mi zdijo celo kičaste.
A naj so kakršne koli, se mi zdi najbolj pomembno, kaj začutim/o ob njih.
Velikokrat sem razmišljala, kako v velikih jaslicah v cerkvah razpostavijo Marijo, Jezusa in Jožefa vsakega na svoje mesto. Pa vendar bi bilo najbolj logično, da sta Marija in Jezus tesno skupaj! Marija po porodu bi prav lahko ležala in dojila Jezuščka. Ne pa klečala pred njim. Klečeča Marija in Jožef dasta misliti, da gre za simboličen prikaz tistega dogodka, torej klečanje Jožefa in Marije pred Detetom gotovo pomeni spoštovanje Svetega, rojenega iz nje. A kljub vsemu so meni - zaenkrat - najbližje konkretne "človeške" jaslice!
Ko jaz rišem jaslice ali jih oblikujem iz gline, so vedno znova takele: Sveta družina tesno skupaj! Tiščijo se, grejejo se. In Jezušček ni nag. Če je bilo mrzlo, res ne razumem, zakaj bi bilo Dete nago. Morda zaradi simbolike - ko je Bog sam izročen v človeške roke ... Nag, nebogljen, človek.

V mojih jaslicah Marija leži in stiska k sebi Jezuščka, Jožef ju varuje. Ali pa Marija sedi in tesno objema Malega, Jožef pa objema oba.
Ja, samo tako si morem predstavljati tisto betlehemsko noč in sveto Družino. Biti tesno skupaj.



Marija z Jezusom, izdelek našega otroka
Upodobitve "jaslic" (prvega božiča) segajo že v čas starega krščanstva, saj so v katakombah ohranjene risbe rojstva in treh "kraljev". Da je tudi umetnike močno navdihovala skrivnot rojstva, pričajo mnoga umetniška dela na to temo. Tudi na Slovenskem je že od 13. stoletja dalje pogosto upodobljeno rojstvo (v freskah, na oltarjih ...).
Že od nekdaj velja, da je prve jaslice postavil sv. Frančišek Asiški, ki je l. 1223 s svojimi sobrati na poseben način obhajal polnočnico v votlini v gozdu. Poleg oltarja je postavil s slamo napolnjene jasli ter prignal osla in vola. Legenda pripoveduje, da se je med povzdigovanjem (del maše, ko v kruh in vino vstopi sam Bog) v jaslih prikazalo Dete Jezus.
Korenine jaslic segajo še malo dlje. V začetku 12. stoletja so učitelji pobožnega premišljevanja svetovali, naj si pobožne duše pri premišljevanju rojstva živo predstavljajo votlino rojstva in dogodke, ki so se v njej dogajali. Tako je Jezuščkov kipec z ležiščem ena od prvih korenin današnjih jaslic. Že od srednjega veka naprej so po cerkvah igrali tudi božične igre, imeli so kipec Deteta Jezusa.
Prave jaslice, kot jih poznamo danes, so se prvič pojavile v drugi polovici 16. stoletja. Jezuiti so v svojem kolegiju v Coimbri na Portugalskem leta 1560 postavili prve jaslice.
Leta 1562 so bile v Pragi postavljene prve jaslice v cerkvi. Jezuitom so kmalu (od začetka 17. stoletja dalje) sledile tudi druge redovne skupnosti.
Prve jaslice na naših tleh so postavili jezuiti - v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani leta 1644. V njih so poldrugi meter visoke osebe, kipi, v zaporednih različnih prizorih predstavljale božične skrivnosti.
Za jaslicami v cerkvah so začeli postavljati jaslice tudi po domovih. Najprej se je to zgodilo po gradovih. Prve jaslice na domu naj bi si dala narediti vojvodinja Konstanca Piccolomini Aragonska že okoli leta 1560. Dvorom so najprej sledile premožne meščanske hiše. V kmečke domove so jaslice vstopile precej pozno, pri nas jih pred 19. stoletjem še niso postavljali.
Viri:

Galerija (1)

Ščepec soliDarilo dedkov
AK

Ana Kos

Avtorica bloga Sol Zemlje