
Pod nočnim nebom
obtežena z bremenom,
ki dušo je stiskalo,
sem iskala tvoj objem.
Začutila sem
tvoj dotik,
sprejela tvoje naročje,
popila morje hrepenenja,
občutila vesolje,
ki me objema,
in zapela
hvala!
Zasvetila je v meni luč,
čeprav je bila okrog tema.
Nesla sem luč
s seboj
v svet.
A zbudil se je vihar,
okrog mene se temni,
lučka v meni komaj še brli. 
Do kdaj zdrži?
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje


