Iluzije o cepivih
Vprašala sem nekega zdravnika, kaj misli o cepljenju in cepivih.
Rekel je: "To je dejanje ljubezni do bližnjega."
Bila sem pretresena, prav šokirana, saj sama že dolgo (kakšnih 9 let) ne mislim več dobrega o(b) cepivih in cepljenju, čeprav sem bila svoj čas temeljito poučena o tem, kako nas mini okužba, ki jo povzroči cepljenje, varuje z ob cepljenju povzročenimi protitelesi proti neki določeni bolezni, da nam ta ne naredi hudega.
In ja, že dolgo temu ne verjamem več, pravzaprav, odkrito povedano: cepljenju sploh več ne zaupam. Mislim, da povzroča tudi veliko hudega. O tem sem gotova tudi ob primerih otrok ali tudi sedaj že odraslih, ki so zagotovo utrpeli veliko škodo ob cepljenju oz. posledično zaradi cepljenja.
O tem govorijo tudi razne zgodbe v medijih (Npr.: 15 let po cepljenju 130 diagnoz; Starša še vedno iščeta pravico)
Dolgo sem že prepričana, da je moj otrok dobil oslovski kašelj po cepljenju pri treh mesecih. Tedaj je bil cepljen tudi proti oslovskemu kašlju. (Di-Te-Per - cepivo proti davici - difteriji, tetanusu in oslovskemu kašlju - pertusisu). Ampak tedaj sem bila prepričana, da oslovski kašelj to vendar ni, saj je ja bil otrok ravno dobro cepljen. Pa je bil, sem gotova, sedaj sem, že dolgo sem. Sploh sem pa v časih po tistem zvedela, da so nekaterim cepljenim otrokom in najstnikom tudi z brisom diagnosticirali oslovski kašelj. Ja, torej - kaj je potem sploh z imunostjo, ki naj bi bila posledica cepljenja? Kolikor vem, je "učinek" tega, da se je oslovski kašelj spet pojavljal, ta, da razmišljajo (ali pa so že razmislili in odločili) ali pa so že uvedli še dodatno cepljenje proti oslovskemu kašlju - v višji starosti.
Torej ne manj, ampak raje več.
In včasih je tako lepo veljalo, kako mame, ki dojijo svoje novorojenčke in dojenčke, varujejo svoje otroke proti otroškim boleznim - s svojimi protitelesi.
Ampak tudi ta resnica ne drži več.
Preprosto zato, ker so mame (smo mame) precepljene in tistih pravih, aktivnih protiteles ni ... Otroka lahko varujejo le protitelesa, ki so.
Kako butasto se počutim, ko me država kaznuje, ker želim svojim otrokom najboljše ...
Ni za govoriti, kako visoka je taksa na upravnem sodišču, če človek ugovarja odredbi ministrstva za zdravje, da mora otrok biti cepljen, čeprav je zbolela sestra, saj vendar on ni zbolel. Kaj pa če zboli še on? Kdo bo nosil odgovornost? Žrtve morajo biti? Butasto!
Kako cepljenje ogroža našo naravno imunost in kaj lahko storimo, da si povrnemo zdravje?
Tako piše na lističu, ki govori o knjigi, ki jo je napisala imunologinja dr. Tetyana Obukhanych.
Zakaj cepiva ne dajejo trajne imunosti, ki bi varovala pred virusnimi boleznimi?
Zakaj cepiva ne jamčijo zaščite pred invazivnimi bakterijskimi okužbami?
Zakaj cepljenje uniči čredno imunost in onemogoči naravno preprečevanje bolezni?
Na ta in še druga vprašanja odgovarja imunologinja Obukhanychova v svoji spletni knjigi, ki jo je izdala pomladi l. 2012. Z njo želi staršem pomagati pri sprejemanju odločitev glede cepljenja.
Na pobudo avtorice je izvod v slovenščini brezplačen.
Nujno bi bilo, da bi tudi v Sloveniji sprejeli zakon, ki bi dajal staršem pravico do svobodnega odločanja glede cepljenja njihovih otrok.
In tukaj je ta elektronska knjiga:
Povzeto po elektronski knjigi:
Kako je začela obstajati imunologija kot znanost? Začelo se je s starodavno ljudsko prakso variolacije, kjer so gnoj iz izpuščaja obolelega za črnimi kozami vbrizgali zdravi osebi in to naj bi povzročilo blažjo obliko bolezni in zavarovalo pred naravno pridobljenimi črnimi kozami, toda metoda ni bila varna, njena učinkovitost pa je bila slabo dokumentirana.
Ob koncu 18. stoletja je britanski zdravnik Edward Jenner poskusil prakso variolacije narediti nekoliko varnejšo, tako da je gnojni izcedek izpuščaja črnih koz nadomestil z gnojnim izcedkom izpuščaja kravjih koz.
Kravje koze so bile podobne črnim kozam, le da so bile na splošno blage, ljudje, ki so se po naravni poti okužili z njimi, pa so bili nato imuni na črne koze. Zato je Jenner cepil zdrave osebe, ki še niso prebolele koz. Ker niso zbolele, je sklepal, da so tako zaščitene pred črnimi kozami, kar se je kasneje izkazalo za neresnično, saj so bile odporne le na variolacijo, ne pa proti naravno pridobljenim črnim kozam.
Za razlikovanje od variolacije je Jenner ta postopek poimenoval vakcinacija oziroma cepljenje (iz latinske besede vaccinia, ki pomeni virus kravjih koz - kar torej nima nobene zveze z današnjim cepljenjem).
Strašna epidemija črnih koz, ki je morila med popolnoma precepljenim prebivalstvom Anglije in Filipinov konec 19. oz. v začetku stol., ima morda zvezo tudi z zaupanjem temu cepivu. Verjetno je v zvezi z bojem proti črnim kozam naredila največ karantena.
Pred časom smo tudi lahko podpisali peticijo za svobodo odločanja v zvezi s cepljenjem. Ne vem, če je to še mogoče.
Ta svoboda bi pomenila demokracijo, saj gre za pomembne stvari. In tisti, ki misli, da je cepiti potrebno, bi pa dal otroka cepiti - če je že tako prepričan ...
In še ena spletna stran: Nasprotovanje cepljenju narašča ..., kjer o problematiki govori Jure Pogačnik.
Moj prispevek pred leti: Me morejo prisiliti v cepljenje? Nisem vedela, da imam sina Patrika.
In še: Cepljenje proti raku materničnega vratu
Galerija (1)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
