Iglu

...

lep iglu

na zasneženem travniku

pes, posut s sladkorjem

deček glasno zavriska

iskrice so v očeh

...

Zime zdaj zdaj ne bo več, ostajajo pa shranjeni snežni spomini!

Pred skoraj mesecem dni sem objavila zgodbo o žalostnem dečku, ki so mu podrli iglu.

Tukaj je zgodba.

In potem se je zgodilo, da sem morda dan ali dva zatem nekega večera gledala skozi okno, smo v bloku na vrhu, in v soju uličnih svetilk sem nekaj zagledala! Poklicala sem najmaljšega sina in oba sva gledala ... pa ja ni tam čez, na drugi strani glavne ceste iglu!

Seveda sva šla pogledat!

In moj otrok je seveda preiskal iglu! Tako je bil deležen tega, da je bil v igluju, čeprav so njegovega podrli, preden je bil dokončan!

Oba sva čutila veliko hvaležnost.