Idealni mož, žena ...
Vprašali so starega moža, zakaj se ni poročil ...
Vprašali so starega moža, zakaj se ni poročil ...
Rekel je: -Iskal sem idealno ženo!
-Pa je niste našli?
...
Idealne(ga) ni ali pa je marsikatera(i)!
Idealnih v smislu popolnosti ni, za doseganje popolnosti imamo ponavadi kar nekaj let pred seboj!
A vendar ta idealnost morda šele postane ... počasi, skupaj, z brušenjem, z učenjem, s pripovedovanjem, s poslušanjem ...
Če grem le na temo spolnosti - lahko postane idealna, čeprav sprva ni bila!
Postane z učenjem in s pripravljenostjo prisluhniti obema, sam/a sebi in dragemu/dragi!
Verjamem, da ima vsak možnost najti idealno(ega) - teoretično možnost, žal pa v praksi ni tako enostavno. Morali bi si znati prisluhniti, morda ne preostro soditi morebitnice(ka), ki osvaja moje srce .... mislim, da lahko neidealni postopoma postane pravi!
"Moj" je včasih daleč od ideala, drugič je pa najbolj edini možni idealni! In zdi se mi, da on o meni podobno misli!
Če dva zares želita živeti skupaj, živeti vse življenje skupaj, bosta verjetno bolj zares začela - kot če le razmišljata in iščeta in analizirata gore pomislekov. In če bolj zares začneta, bosta več naredila! Zares startala. Ko rečemo DA, se ni dobro več veliko ustavljati in gledati nazaj in razmišljati ... Morda bi bila ustrezna primera vožnja po avtocesti, kjer smemo samo naprej in nikoli nazaj ... le postanek na odstavnem pasu je dovoljen, če se kaj pokavri, ali počitek na izogibališču ... Potem pa spet naprej!
Večkrat sem slišala, da po eni dobi se je treba poročiti oz. začeti ZARES ali pa raziti!!!
A kako vedeti, da je pravi? Prava? Riziko je vse, kar počnemo! A brez rizika tudi lepih stvari ne bi doživeli!!
In če bomo izbranca, izbranko imeli za pravo, če bomo verjeli vanj/o, bomo lažje in lepše zaživeli ... gotovo pa moramo znati tudi videti, če obe strani nista tolerantni do drugega ... Kajti ni prav, če se trudi en sam, če voz vleče en sam konj, vprežena skupaj sta pa dva ...
Na začetku je ponavadi zaljubljenost ... in potem je ni več ...
In kaj naredimo, ko je ni?
Ko nas ne vznemirja bližina izbranca, ko si noro ne želimo objemov in še kaj več ... Ko vidimo, kaj vse je RES narobe pri drugem ... Ko vidimo, da je drugi kriv temu in temu ...
Ko bi drug drugega nekam poslala - a vendar - kljub vsemu - živiva (tudi) za najin zakon!!
Kaj rešuje mene, naju?
Čeprav so vedno znova (valovi) časi, ko si nisva samo blizu, ko si greva na živce, ko sva se sita ... kljub vsemu temu negativnemu je pred nama obljuba drug drugemu in zvestoba obljubi!
In tako tudi ko sva "nagadena" in žalostna in jezna, veva, da ŽELIVA skupaj preživeti najino življenje. In želiva, da se najin odnos poglablja.
Vem, da mu vse bolj zaupam ... Čutim to.
In ko prideva iz krize ali le iz obdobja "mlačnosti" spet v intenzivnejšo dobo topline, čutim, da potujeva, da greva NAPREJ ... Velik del poti je že za nama. Resnično si ne želim nadaljevati poti brez svojega moža ...
Če čakamo na ne vem kakšno globoko in večno zaljubljenost, se lahko zgodi, da "idealne" osebe ne najdemo - zaradi previsokih zahtev.
Ljubi pa tudi manj popolna oseba ...
Življenje je valovanje ...
Galerija (2)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
