Hvala, ker si!
Odhajala je v London. Vse je bilo pripravljeno, bila je na poti na postajo, da jo potem odpelje avtobus na letališče. Otrokova učiteljica jo je &scaron
Odhajala je v London. Vse je bilo pripravljeno, bila je na poti na postajo, da jo potem odpelje avtobus na letališče. Otrokova učiteljica jo je še prosila, če obišče njene londonske prijatelje in nese darilce za dojenčka.
Ko je čakala na postaji, je ugotovila, da ima še čas, šla je posedet v Mladinsko knjigo, kjer se je zatopila v branje prijateljičinega pisma.
Potem je ugotovila, da se bliža ura odhoda avtobusa, zato je odšla v smeri proti postaji. A naenkrat je ugotovila, da se ne more in ne more premakniti. Neznanska teža je bila na njej. Hodila je in hodila, mukoma premikala noge, kot bi bila v globokem snegu ... a ostajala je skoraj na mestu.
Potem je videla, da je avtobus odpeljal.
Torej ne bo mogla v London.
Kako naj sicer pride na letalo, ki vzleti ob določeni uri, karta je vezana pa prav na to letalo ...
Tišči jo od muke, kaj zdaj. Ima darilce za tiste učiteljičine prijatelje, pričakujejo jo ...
Še vedno hodi na mestu, od utrujenosti komaj diha ...
Naenkrat ugotovi, da leži v postelji, da se njen dragi tišči k njej, da ima nogo čeznjo ... in ona se res ne more premakniti.
S težavo se izvije izpod njega, vsa tresoča od mučnih sanj odtava na balkon.
Nočni hlad ji dobro dene, ko ji zleze pod spalno srajco in ji poboža telo.
Sloni na ograji in čaka, da se ji glava čisto zbistri in shladi od mučnih sanj, ko se ni mogla premikati.
Pomisli: Morda me dragi tako utesnjuje, da ne morem iti tja, kamor bi šla rada ...
Tresoča od hladu na nočnem balkonu se potem bosa pritipa do postelje, narahlo dregne dragega: Prosim, malo se umakni, nimam prostora.
Potem se vleže k njemu ...
Misli, ki so jih sprožile sanje, jo napolnjujejo ... Ali je res utesnjena? Ali sanje kaj pomenijo?
Počasi spet potone v spanec.
Zdaj je v Londonu. A kako je prišla tja? Spomina na vse vmesno ni.
Zdaj se že vrača. Spet so neke ovire. Zaprla so se neka vrata, kjer je pozabila del svoje prtljage, vrečo z igračami za otroke.
Če se bo vrnila, bo zamudila letalo za domov. Vrata so zaprta, ne zna jih odpreti.
In tedaj izza vogala priteče njen dragi, on, ki je vendar ostal doma, takoj je videl, da ji manjka vreča igrač, takoj je vedel, kje je ostala, stekel je tja, vrata so se mu odprla. In že je bil pri njej. Lahko je prišla pravočasno na letalo.
Spet se zbudi ... Dragi spi ob njej.
Hvala, ker si! mu šepne in se stisne k njemu.
Objame jo.
Vsa teža preteklih dni, ko sta bila oba polna težkih besed, ko sta oba trpela drug ob drugem, se je razblinila.
O kako je lepo v njegovem naročju!
Ko je čakala na postaji, je ugotovila, da ima še čas, šla je posedet v Mladinsko knjigo, kjer se je zatopila v branje prijateljičinega pisma.
Potem je ugotovila, da se bliža ura odhoda avtobusa, zato je odšla v smeri proti postaji. A naenkrat je ugotovila, da se ne more in ne more premakniti. Neznanska teža je bila na njej. Hodila je in hodila, mukoma premikala noge, kot bi bila v globokem snegu ... a ostajala je skoraj na mestu.
Potem je videla, da je avtobus odpeljal.
Torej ne bo mogla v London.
Kako naj sicer pride na letalo, ki vzleti ob določeni uri, karta je vezana pa prav na to letalo ...
Tišči jo od muke, kaj zdaj. Ima darilce za tiste učiteljičine prijatelje, pričakujejo jo ...
Še vedno hodi na mestu, od utrujenosti komaj diha ...
Naenkrat ugotovi, da leži v postelji, da se njen dragi tišči k njej, da ima nogo čeznjo ... in ona se res ne more premakniti.
S težavo se izvije izpod njega, vsa tresoča od mučnih sanj odtava na balkon.
Nočni hlad ji dobro dene, ko ji zleze pod spalno srajco in ji poboža telo.
Sloni na ograji in čaka, da se ji glava čisto zbistri in shladi od mučnih sanj, ko se ni mogla premikati.
Pomisli: Morda me dragi tako utesnjuje, da ne morem iti tja, kamor bi šla rada ...
Tresoča od hladu na nočnem balkonu se potem bosa pritipa do postelje, narahlo dregne dragega: Prosim, malo se umakni, nimam prostora.
Potem se vleže k njemu ...
Misli, ki so jih sprožile sanje, jo napolnjujejo ... Ali je res utesnjena? Ali sanje kaj pomenijo?
Počasi spet potone v spanec.
Zdaj je v Londonu. A kako je prišla tja? Spomina na vse vmesno ni.
Zdaj se že vrača. Spet so neke ovire. Zaprla so se neka vrata, kjer je pozabila del svoje prtljage, vrečo z igračami za otroke.
Če se bo vrnila, bo zamudila letalo za domov. Vrata so zaprta, ne zna jih odpreti.
In tedaj izza vogala priteče njen dragi, on, ki je vendar ostal doma, takoj je videl, da ji manjka vreča igrač, takoj je vedel, kje je ostala, stekel je tja, vrata so se mu odprla. In že je bil pri njej. Lahko je prišla pravočasno na letalo.
Spet se zbudi ... Dragi spi ob njej.
Hvala, ker si! mu šepne in se stisne k njemu.
Objame jo.
Vsa teža preteklih dni, ko sta bila oba polna težkih besed, ko sta oba trpela drug ob drugem, se je razblinila.
O kako je lepo v njegovem naročju!
Copyright © 2009 Odsrcadosrca
Galerija (3)
Srčne zgodbeZavezaKar je Bog združil
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
