Fantek ali punčka?
Zdravnica je delala UZ. Ležala sem na tisti mizi ali karkoli že je in
Zdravnica je delala UZ. Ležala sem na tisti mizi ali karkoli že je in obračala glavo, da bi bolje videla otroka, dojenčka, ki se bo kmalu rodil.
Zdravnica je bila tiho, čisto brez besed, jaz pa tudi ... sem pa skušala sama opaziti čim več. Ne, ni me zanimal spol, želela sem videti otroka!
Pomislila sem: "A je fantek ali punčka? Najbrž je fantek, se mi zdi. Toda ne želim, da mi povejo. Želim, da je skrivnost. Skrivnost do rojstva."
Vtem je vstopila neka druga zdravnica, ki me je poznala od prve nosečnosti, ko sem precej mesecev preživela na bolniškem oddelku.
Moja prva misel je bila: "Joj, ta je pa glasna, nočem, da mi pove za spol otroka!"
A moja misel je ni ustavila, besede so že zletele v prostor: "Končno! Da ne bodo same babe!"
Smejala se je, pričakovala moje navdušenje. Toda jaz sem počasi rekla: "Prav razočarali ste me! Jaz sem želela zvedeti šele ob rojstvu, nič prej!"
Zdravnica je debelo pogledala, razumela pa ni. Saj je nemogoče, da jaz ne bi skakala v zrak od veselja, ko sem zvedela, da nosim sina, doma imam že tri deklice.
Zdravnica je bila tiho, čisto brez besed, jaz pa tudi ... sem pa skušala sama opaziti čim več. Ne, ni me zanimal spol, želela sem videti otroka!
Pomislila sem: "A je fantek ali punčka? Najbrž je fantek, se mi zdi. Toda ne želim, da mi povejo. Želim, da je skrivnost. Skrivnost do rojstva."
Vtem je vstopila neka druga zdravnica, ki me je poznala od prve nosečnosti, ko sem precej mesecev preživela na bolniškem oddelku.
Moja prva misel je bila: "Joj, ta je pa glasna, nočem, da mi pove za spol otroka!"
A moja misel je ni ustavila, besede so že zletele v prostor: "Končno! Da ne bodo same babe!"
Smejala se je, pričakovala moje navdušenje. Toda jaz sem počasi rekla: "Prav razočarali ste me! Jaz sem želela zvedeti šele ob rojstvu, nič prej!"
Zdravnica je debelo pogledala, razumela pa ni. Saj je nemogoče, da jaz ne bi skakala v zrak od veselja, ko sem zvedela, da nosim sina, doma imam že tri deklice.
Potem sem bila sprejeta na oddelek, kjer sem morala čakati porod (zaradi prvega carskega reza). O kako so se vlekli tisti dnevi do poroda! Mislila sem na otroke doma, telefona doma takrat še nismo imeli, svojega moža sem klicala preko župnika (mi smo bili tedaj mežnarji!), ki je potem šel ponj.
Prišel je dan, ko naj bi rodila, toda nič. Otrok se še ni nameraval roditi. A jaz sem morala biti v porodnišnici in - čakati ...
Tista nosečnost je bila zame zelo naporna. Dvakrat smo se selili. Križ me je velikokrat zelo bolel, včasih tako, da se nisem upala niti premakniti. V tistih časih smo postali mežnarji (stanovanje v mežnariji) in potem sem imela tudi nekaj dolžnosti v zvezi z odklepanjem in zaklepanjem cerkve.
Zvečer sem šla, da po maši zaklenem cerkev, z malimi otroki sem sedla v klop, a vstati nisem več mogla. Križ me je tako strašno bolel. Moja tavelika (stara 3 leta in pol) je morala domov po moža, da me je potem odvlekel domov.
Tista nosečnost je bila zame zelo naporna. Dvakrat smo se selili. Križ me je velikokrat zelo bolel, včasih tako, da se nisem upala niti premakniti. V tistih časih smo postali mežnarji (stanovanje v mežnariji) in potem sem imela tudi nekaj dolžnosti v zvezi z odklepanjem in zaklepanjem cerkve.
Zvečer sem šla, da po maši zaklenem cerkev, z malimi otroki sem sedla v klop, a vstati nisem več mogla. Križ me je tako strašno bolel. Moja tavelika (stara 3 leta in pol) je morala domov po moža, da me je potem odvlekel domov.
V tistih časih sem še pridno telovadila, a se je zgodilo, da sem delala vaje na tleh - in potem nisem mogla vstati ...
Poleg tega so me bolele žile, stalno sem si povijala tiste strašne povoje.
Poleg tega so me bolele žile, stalno sem si povijala tiste strašne povoje.
No, in zdaj sem bila blizu konca tem nevšečnostim.
V teh dneh bom rodila.
Toda otrok se je kar obotavljal ...
Glavna vizita. Ob meni se je kup zdravnikov strinjalo, da sem čez rok. Da bomo pač počakali. Ko so odhajali iz sobe, je tista zdravnica, ki je na UZ namignila na spol otroka, rekla: "Vidite, fant je, pa noče ven!"
Posmejala sem se: "Kajne, z lulčkom se je zataknil, pa ne gre!"
Dnevi so tekli, kakšen teden je že bil čez rok. Bila sem vedno bolj nesrečna. Žrlo me je, da nisem doma z malimi otroki, skrbelo me je, zakaj se porod ne začne in ne začne. Hodila sem po stopnicah, telovadila v materinski šoli, toda čas za rojstvo pač še ni prišel.
Nekega jutra sva se z zdravnico srečali v hodniku, rekla je le: "A ni še nič?" - in to je bilo dovolj, da so se vsule solze. Včasih je pa res vsega čez glavo.
V teh dneh bom rodila.
Toda otrok se je kar obotavljal ...
Glavna vizita. Ob meni se je kup zdravnikov strinjalo, da sem čez rok. Da bomo pač počakali. Ko so odhajali iz sobe, je tista zdravnica, ki je na UZ namignila na spol otroka, rekla: "Vidite, fant je, pa noče ven!"
Posmejala sem se: "Kajne, z lulčkom se je zataknil, pa ne gre!"
Dnevi so tekli, kakšen teden je že bil čez rok. Bila sem vedno bolj nesrečna. Žrlo me je, da nisem doma z malimi otroki, skrbelo me je, zakaj se porod ne začne in ne začne. Hodila sem po stopnicah, telovadila v materinski šoli, toda čas za rojstvo pač še ni prišel.
Nekega jutra sva se z zdravnico srečali v hodniku, rekla je le: "A ni še nič?" - in to je bilo dovolj, da so se vsule solze. Včasih je pa res vsega čez glavo.
Otrok moj, zakaj se nočeš roditi!
No, pa se je le začelo!
Bila je le še skrb, če bom uspela možu sporočiti, da odhajam v porodno sobo in da naj pride k meni ... in skrb, če bo uspel dobiti varstvo za otroke.
No, imela sem srečo, dobila sem župnika na telefon, šel je po mojega moža - in če se ne motim, je tedaj župnik varoval moje otroke.
Midva sva se sprehajala po porodni sobi, hodila gor in dol po hodniku, brala sva Sveto pismo, kajti odločala sva se še za ime. Nekaj imen naju je navdihovalo. Za fantka še vedno nisva bila dokončno odločena, kako naj mu bo ime.
V žepih halje sem imela seveda povoje za noge, če me bodo preveč bolele žile, da si povijem noge!
Bila je le še skrb, če bom uspela možu sporočiti, da odhajam v porodno sobo in da naj pride k meni ... in skrb, če bo uspel dobiti varstvo za otroke.
No, imela sem srečo, dobila sem župnika na telefon, šel je po mojega moža - in če se ne motim, je tedaj župnik varoval moje otroke.
Midva sva se sprehajala po porodni sobi, hodila gor in dol po hodniku, brala sva Sveto pismo, kajti odločala sva se še za ime. Nekaj imen naju je navdihovalo. Za fantka še vedno nisva bila dokončno odločena, kako naj mu bo ime.
V žepih halje sem imela seveda povoje za noge, če me bodo preveč bolele žile, da si povijem noge!
In potem - sredi dneva - tedaj, ko je sonce najbolj visoko - je končno prišel na svet - deček.
V spominu mi ostaja nek poseben občutek - občutek praznika. Vse okrog naju z možem je bilo - belo! Mislim, da je porodu prisostvovalo več študentov - in tako je bilo vse okrog belo!
Deček je potem "veselo" rastel, posta(ja)l izredno zanimiva oseb(ic)a! In dolgo je bil med otroki edini fant - tako je včasih, ko smo kam odhajali, začel priganjati: "Gremo, harem!"
(Seveda, tako je rekel njegov oče, mali je pa ponovil!)
Danes je obletnica njegovega prihoda na svet!
Vse najboljše, moj veliki sin!
Še vedno živo čutim to, da nisem želela vedeti za spol otroka.
Ponavadi sem imela pravi občutek, sem se pa tudi zmotila. In zanimivo, ko sem ob obrazku na UZ večkrat pravilno pomislila, katerega spola je otrok.
Spominjam se tudi neke mame s kupom roza cunjic, saj naj bi se rodila deklica - bil pa je deček.
Pa ni šlo za strah, da se zmotijo v napovedi, ne. Šlo je za to, da se mi zdi, da je tako lepo včasih ohranjati skrivnosti ... Vse ima svoj čas ... Zakaj je otroček do rojstva tako lepo skrit v telesu svoje matere? Da je na varnem ... Če bi ga morali videti, bi bil morda trebuh - prozoren! Kdo ve, če UZ in razne druge preiskave otroka ne motijo v njegovi mladi rasti in zorenju ...
Spominjam se tudi neke mame s kupom roza cunjic, saj naj bi se rodila deklica - bil pa je deček.
Pa ni šlo za strah, da se zmotijo v napovedi, ne. Šlo je za to, da se mi zdi, da je tako lepo včasih ohranjati skrivnosti ... Vse ima svoj čas ... Zakaj je otroček do rojstva tako lepo skrit v telesu svoje matere? Da je na varnem ... Če bi ga morali videti, bi bil morda trebuh - prozoren! Kdo ve, če UZ in razne druge preiskave otroka ne motijo v njegovi mladi rasti in zorenju ...
Galerija (1)
Dar življenjaZlate nitkeSrčne zgodbe
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
