Dišeče rože za mojo deklico!
V skriti kamrici je vzklilo bitjece, nežno malo
V skriti kamrici je vzklilo bitjece,
nežno malo bitjece.
Življenje je izbruhnilo z neizmerno močjo.
Zmagoslavje moči.
Očarana sem sprejela malo bitje.
Čutila sem se tako mirno
in tako obdarjeno.
Opojena s hvaležnostjo,
da smem spet nositi Človeka.
V prejšnji nosečnosti sem tako dokončno spoznala,
da sem le delček vesolja,
da sem orodje v božjih rokah,
da sva z možem sostvarnika,
da sem lahko živela dan za dnem v veselju
in pričakovanju,
brez ne vem kakšnih skrbi ...,
obkrožena z malimi otroki.
nežno malo bitjece.
Življenje je izbruhnilo z neizmerno močjo.
Zmagoslavje moči.
Očarana sem sprejela malo bitje.
Čutila sem se tako mirno
in tako obdarjeno.
Opojena s hvaležnostjo,
da smem spet nositi Človeka.
V prejšnji nosečnosti sem tako dokončno spoznala,
da sem le delček vesolja,
da sem orodje v božjih rokah,
da sva z možem sostvarnika,
da sem lahko živela dan za dnem v veselju
in pričakovanju,
brez ne vem kakšnih skrbi ...,
obkrožena z malimi otroki.
Na večer, preden se je v zgodnjih jutranjih urah rodila deklica, sta prišla prijatelja, mož in žena, da ona varuje naše otroke, medtem ko midva z možem greva rodit, njen mož naju pa pelje.
Popadki so jasno kazali, da gre zares, toda mi smo se lepo pogovarjali marsikaj. In naši pogovori so šli čisto stran od otrok in dogajanja v meni, pogovarjali smo se o kulturi! In morda je moje telo prisluhnilo pogovoru in pozabilo na porod. Tako je bila ura že čez polnoč, ko se še nisem mogla odločiti, ali sem za v porodnišnico ali ne. In sploh ko je ura enkrat čez polnoč, vedno mislim na to, da morajo nočni bedeti (ja, včasih sem tudi jaz imela nočno službo, no, jaz nisem ponoči smela spati, ampak nekateri smejo - če ni nujna njihova prisotnost ob bolnikih!) in da jih jaz morda prikrajšam za spanje - in da morda le še ni potrebno iti.
A potem sem se vendar odločila, da grem, popadki so bili in bila sem čez rok.
Potem v porodni ... Imela sem najbolj zoprno babico, kar sem jih kdaj srečala. Imela sem še nekaj težav po gripi, ki sem jo prebolela zadnje dni pred rojstvom, težko sem dihala z zamašenim nosom.
Potem je prišla zdravnica, da me pogleda, smejala se je: "Ja, kaj pa vi spet tukaj!" Oja, ta zdravnica me je poznala že od prvih nosečnosti. Jaz sem se tudi smejala. Jasno je, kaj delam tam! Rojevam!
Potem se je rodila deklica. Majhna, drobna, temna, noben drug naš otrok ni bil tako temen. Prelepa!
Po porodu me je čakala še manuelna palpacija maternice, vedno so to opravili v narkozi, ne da bi pravzaprav vedela za samo dogajanje. Po tem porodu je bilo pa grozno. Sploh mi niso povedali, da bodo še kaj delali, jaz sem bila zdaj vsa mehka, češ, tahudo je za menoj, oni pa so začeli ...
Narkoza še ni prijela in se še vedno spominjam, kako je vpila babica: "Sprostite se!" In jaz še vedno vem, da se ne morem sprostiti, če nekdo name vpije!
Tisti poseg sem čutila še več mesecev.
A deklica, ki se je rodila, je bila - še eno neizmerno darilo! Prinesla nam je veliko veselja.
Potem se je rodila deklica. Majhna, drobna, temna, noben drug naš otrok ni bil tako temen. Prelepa!
Po porodu me je čakala še manuelna palpacija maternice, vedno so to opravili v narkozi, ne da bi pravzaprav vedela za samo dogajanje. Po tem porodu je bilo pa grozno. Sploh mi niso povedali, da bodo še kaj delali, jaz sem bila zdaj vsa mehka, češ, tahudo je za menoj, oni pa so začeli ...
Narkoza še ni prijela in se še vedno spominjam, kako je vpila babica: "Sprostite se!" In jaz še vedno vem, da se ne morem sprostiti, če nekdo name vpije!
Tisti poseg sem čutila še več mesecev.
A deklica, ki se je rodila, je bila - še eno neizmerno darilo! Prinesla nam je veliko veselja.
Danes praznuje novo obletnico - vse najboljše!
Galerija (2)
Zlate nitkeDar življenja
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
