Darovanje organov in krvi
Zakaj sem napisala , poudarila : organi in kri?
Zakaj sem napisala, poudarila: organi in kri?
To bo pojasnila tale zgodbica:
Nekega dne je neki mlad brat vprašal svojega duhovnega očeta:
"Oče, ne razumem dobro razlike med darovanjem in žrtvijo."
"Razložil ti bom z zgodbo. Nekega dne sta se po dvorišču sprehajala kokoš in prašič. Ko sta šla mimo kuhinje, pravi kokoš: 'Po vonju bi rekla, da cvrejo pršut z jajci. Kot vidiš, imava enako usodo.'
'Ne,' pripomni prašič, 'pri tebi gre samo za darovanje, medtem ko gre pri meni za pravo žrtev.'"
(Iz knjižice Duhovitost duhovnih - meniha Doroteja, izdalo Ognjišče.)
Torej zakaj sem napisala organi in kri?
Kri dajemo, darujemo, nastaja stalno nova. Organi pa?
Kri lahko dajemo velikokrat, zagotovo brez kakšne posebne nevarnosti zase (morda je še celo bolje, če komu spustijo vsaj malo njegove tahude ali pa grešne krvi - kot v srednjem veku
!) Kako je glede pogostnosti dajanja kostnega mozga, ne vem, zagotovo je pa ta poseg veliko zahtevnejši od navadnega odvzema krvi.
In potem organi?
Oja, ledvico je mogoče podariti (žrtvovati?) drugemu človeku in živeti polno naprej tudi s samo eno ledvico.
Drugih organov se pa ne da podariti, ko je človek še živ, le rečeš lahko (tedaj, ko si še živ), da želiš ob koncu življenja podariti organe.
A kdaj je tisto - ob koncu življenja? Kdaj človeku, ki je sam podpisal, da po svoji smrti želi darovati svoje organe, zares te organe vzamejo? Res po smrti? Ali mogoče malo prej (in potem to povzroči smrt?)? (Darovanje organov - humanizem ali prikrita evtanazija?) Jasno je seveda, da truplo začne propadati prav takoj ob smrti ... (A kot sem brala o tem v neki reviji, je videti, da vendar lahko zares vzamejo človeku organ šele zares mrtvemu človeku.)
Spominjam se oddaje po TV, ko je neka družina vedela, da bo njihova mama kmalu umrla. Vsi družinski člani so bili precej pripravljeni na to. In v tem čakanju je do njih pristopila zdravstvena delavka in jim lepo izrazila sočutje ob težkem stanju in bližajoči se izgubi njihove žene in mame, potem pa povedala o darovanju organov; prosila je svojce, da razmislijo in se odločijo, če so pripravljeni darovati mamine organe. Razložila jim je, kako bi uporabili jetra, kako ledvice, kako srce (tukaj je rekla, koliko otrokom bi lahko pomagali z zaklopkami). Spominjam se, kako so se družinski člani odločili, da podpišejo, da zdravi mamini organi pomagajo rešiti življenje komu drugemu. Vse je bilo v velikem spoštovanju in ljubezni. "Mama je imela tako rada otroke, gotovo bi bila srečna ob tem, da njeno srce koristi prav otrokom," je rekla ena od hčerk.
Silno lepo in plemenito.
Prav tako je lepo in plemenito dati kri.
Krasen je občutek, da pomagamo.
Ampak vse več slišimo o zlorabah tudi na tem področju. Na področju, kjer pričakujemo plemenitost ...
A o tem področju se sliši marsikaj, tudi o trgovini z organi ... o tem, kako recimo revni ljudje prodajo kakšen svoj organ (npr. v Indiji) - pogosto za majhen denar, a posledice so za darovalca lahko zelo hude; posebno hudo je pa, kadar gre za ugrabitve ljudi, mladostnikov, otrok; menda kakšni otroci preprosto izginejo ... in jih ni več, npr. v Braziliji.
Prejela sem tudi mail s takole vsebino:
V Sarajevu, natančneje v Rajlovcu, je fant čakal punco, ki je šla čez cesto v kitajsko trgovino kupit kopalke. Punca je vstopila v trgovino sama, ko pa se dolgo ni vrnila, je vstopil tudi on. V trgovini sta delali dve domačinki ter dve Kitajki, rekle pa so mu, da njegove punce ni v trgovini ter da vanjo tudi ni vstopila. Zdelo se mu je zelo čudno, vseeno pa se je uspel zbrati, poklical je prijatelja, ki dela kot policijski specialec, ter mu povedal, kaj se je zgodilo. Specialci so kmalu prišli, obkolili prodajalno, punco pa našli v kleti, zadrogirano, nago ter obrito, označeno za odvzem organov. Sedaj je v psihiatrični bolnišnici na Koševu.
Skratka, ker je fant čakal na punco malo stran od prodajalne, so mislili, da je le-ta sama ... Če bi bila zares sama oz. če fant ne bi ukrepal, verjetno nikoli ne bi izvedeli, kje je izginila.
Razmislite o tem in o otrocih, ki so bili v zadnjem času ugrabljeni na območju BiH. Dejstvo je, da je tak kriminal, ki nam je bil poznan samo iz filmov, žal prišel tudi na naše območje! Pazite nase in še posebno na svoje otroke!
Žalostno, da policija o tem molči, namesto da bi opozarjala!
To bo pojasnila tale zgodbica:
Nekega dne je neki mlad brat vprašal svojega duhovnega očeta:
"Oče, ne razumem dobro razlike med darovanjem in žrtvijo."
"Razložil ti bom z zgodbo. Nekega dne sta se po dvorišču sprehajala kokoš in prašič. Ko sta šla mimo kuhinje, pravi kokoš: 'Po vonju bi rekla, da cvrejo pršut z jajci. Kot vidiš, imava enako usodo.'
'Ne,' pripomni prašič, 'pri tebi gre samo za darovanje, medtem ko gre pri meni za pravo žrtev.'"
(Iz knjižice Duhovitost duhovnih - meniha Doroteja, izdalo Ognjišče.)
Torej zakaj sem napisala organi in kri?
Kri dajemo, darujemo, nastaja stalno nova. Organi pa?
Kri lahko dajemo velikokrat, zagotovo brez kakšne posebne nevarnosti zase (morda je še celo bolje, če komu spustijo vsaj malo njegove tahude ali pa grešne krvi - kot v srednjem veku
!) Kako je glede pogostnosti dajanja kostnega mozga, ne vem, zagotovo je pa ta poseg veliko zahtevnejši od navadnega odvzema krvi.In potem organi?
Oja, ledvico je mogoče podariti (žrtvovati?) drugemu človeku in živeti polno naprej tudi s samo eno ledvico.
Drugih organov se pa ne da podariti, ko je človek še živ, le rečeš lahko (tedaj, ko si še živ), da želiš ob koncu življenja podariti organe.
A kdaj je tisto - ob koncu življenja? Kdaj človeku, ki je sam podpisal, da po svoji smrti želi darovati svoje organe, zares te organe vzamejo? Res po smrti? Ali mogoče malo prej (in potem to povzroči smrt?)? (Darovanje organov - humanizem ali prikrita evtanazija?) Jasno je seveda, da truplo začne propadati prav takoj ob smrti ... (A kot sem brala o tem v neki reviji, je videti, da vendar lahko zares vzamejo človeku organ šele zares mrtvemu človeku.)
Spominjam se oddaje po TV, ko je neka družina vedela, da bo njihova mama kmalu umrla. Vsi družinski člani so bili precej pripravljeni na to. In v tem čakanju je do njih pristopila zdravstvena delavka in jim lepo izrazila sočutje ob težkem stanju in bližajoči se izgubi njihove žene in mame, potem pa povedala o darovanju organov; prosila je svojce, da razmislijo in se odločijo, če so pripravljeni darovati mamine organe. Razložila jim je, kako bi uporabili jetra, kako ledvice, kako srce (tukaj je rekla, koliko otrokom bi lahko pomagali z zaklopkami). Spominjam se, kako so se družinski člani odločili, da podpišejo, da zdravi mamini organi pomagajo rešiti življenje komu drugemu. Vse je bilo v velikem spoštovanju in ljubezni. "Mama je imela tako rada otroke, gotovo bi bila srečna ob tem, da njeno srce koristi prav otrokom," je rekla ena od hčerk.
Silno lepo in plemenito.
Prav tako je lepo in plemenito dati kri.
Krasen je občutek, da pomagamo.
A o tem področju se sliši marsikaj, tudi o trgovini z organi ... o tem, kako recimo revni ljudje prodajo kakšen svoj organ (npr. v Indiji) - pogosto za majhen denar, a posledice so za darovalca lahko zelo hude; posebno hudo je pa, kadar gre za ugrabitve ljudi, mladostnikov, otrok; menda kakšni otroci preprosto izginejo ... in jih ni več, npr. v Braziliji.
Prejela sem tudi mail s takole vsebino:
V Sarajevu, natančneje v Rajlovcu, je fant čakal punco, ki je šla čez cesto v kitajsko trgovino kupit kopalke. Punca je vstopila v trgovino sama, ko pa se dolgo ni vrnila, je vstopil tudi on. V trgovini sta delali dve domačinki ter dve Kitajki, rekle pa so mu, da njegove punce ni v trgovini ter da vanjo tudi ni vstopila. Zdelo se mu je zelo čudno, vseeno pa se je uspel zbrati, poklical je prijatelja, ki dela kot policijski specialec, ter mu povedal, kaj se je zgodilo. Specialci so kmalu prišli, obkolili prodajalno, punco pa našli v kleti, zadrogirano, nago ter obrito, označeno za odvzem organov. Sedaj je v psihiatrični bolnišnici na Koševu.
Skratka, ker je fant čakal na punco malo stran od prodajalne, so mislili, da je le-ta sama ... Če bi bila zares sama oz. če fant ne bi ukrepal, verjetno nikoli ne bi izvedeli, kje je izginila.
Razmislite o tem in o otrocih, ki so bili v zadnjem času ugrabljeni na območju BiH. Dejstvo je, da je tak kriminal, ki nam je bil poznan samo iz filmov, žal prišel tudi na naše območje! Pazite nase in še posebno na svoje otroke!
Žalostno, da policija o tem molči, namesto da bi opozarjala!
Takih novic me je groza. So resnične? Hmmm?
Kaže, da je - žal - res vse več zlorab ... in vse manj spoštovanja človeka kot bitja.
...
Razmišljanje (p)o krvodajalski akciji
Od drugje: Darovanje organov - humanizem ali prikrita evtanazija?
Razmišljanje (p)o krvodajalski akciji
Od drugje: Darovanje organov - humanizem ali prikrita evtanazija?
Galerija (1)
Kepa soliLjudje med seboj
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
