Danci pravijo, da so srečen narod, kaj pa Slovenci pravimo o sebi ...?

Razmišljam. V teh dneh sem imela veliko intervjujev. Z ekipo smo na nogah in v pogonu non stop. Tuji novinarji so zelo pripravljeni, prijazni, izobraženi, o meni osebno in o nas vedo veliko. Predvsem pa so pozitivni do mene, ekipe in Slovenije. Zakaj in čemu je potrebno, da berem samo v naših - domačih medijih tako bizarne članke on nas in patološke komentarje? Komu koristi, da Slovenec Slovenca živega odira?
Danci pravijo in na veliko zapišejo, da so najbolj srečen narod. Žalostno je gledati in brati tako Slovenijo....Pa vam vseeno, želimo lep dan!
p.s. Novinar z imenom in priimkom je vest in kritika družbe. Za interpretacijo svoje lastne zlobe in jeze pa mora imeti vsaj točne in preverjene osnovne informacije na katere obeša "svojo zgodbo."

...

Res za razmislek ...

Včasih je zelo jasno vidno, da kdo govori o drugem slabo predvsem zato, da pokaže, kako je sam dober.

Ali pa, ker se raje ukvarja z drugimi kot sam s seboj in svojimi problemi.

Mene prizadenejo posplošeni zapisi, veliko jih je, marsikateri ima namen samo udariti po drugih.

Sploh pa - v tej naši državi, mnogo ljudi - tako kaže - vse ve, kdo vse je kriv, da smo v krizi ... In zelo nekritično govorijo ljudje o vsem tem, ne glede na to, ali so informacije zanesljive ali niso.

Včasih so rekli, da papir vse prenese, zdaj se mi zdi, da splet še mnogo več.

Sama sem že naletela na popolnoma nasprotne informacije, ko sem kaj iskala po spletu. Tako se je zgodilo, da sem zvedela na neki spletni strani o rmanu, da je nevaren nosečnicam, ker lahko sproži krče in s tem splav oz. prezgoden porod, druga stran je pa svetovala nosečnicam uporabo rmana - dobesedno: ugodno deluje na jetra in ledvica, nepogrešljiv je za nosečnice (najbolje ga je redno uživati po 5. mesecu, še posebej pri nizki nosečnosti ali grozečem splavu, proti povešeni maternici ali pri nagnjenju k splavljanju). Jaz osebno mislim, da je tale druga informacija zavajajoča. (O rmanu.)

Ta primer navajam zato, da bi vedeli, kako so lahko informacije šlampaste, nezanesljive, predvsem pa so včasih "zaznamovane". Zaznamovane celo s sovraštvom.

Dobro se spominjam, kako sem nehala verjeti nekomu na spletu. Tedaj, ob neki prelomnici, sem jasno videla, da kakšne stvari, ki jih piše, ne držijo. Ampak čisto mogoče je kdo njegovo stran odprl in verjel.

In to o rmanu sem napisala za primer, kako splet res vse prenese.

Tako tudi mail vse prenese. Ljudje lahko pišemo in objavljamo in širimo vse mogoče. Merilo naj bi bila lastna vest ... Ampak ... današnaj vest je kar zelo širokogrudna, kadar gre za toleranco do svojih grozodejstev, mnogo manj pa, če naredi kaj narobe kdo drug.

Pomisli kdo, ki razna elektronska sporočila širi, da morda širi "rumeni tisk" ali celo laži? Niti slučajno ni vseeno, ali pišemo resnico ali ne. Niti slučajno ni vseeno, če z lažmi širimo nestrpnost (npr. do posazmenih ljudi, politikov, do Cerkve). Niti slučajno ni vseeno, če komu umažemo "dobro ime".

Res je, da tudi jaz enim politikom čisto ne verjamem. Ko sem včeraj brala govore politkov ob 1. maju, nisem verjela njihovim lepim besedam.

Ni prav, da bi spregledovali in tolerirali nepravilnosti, vendar - odgovorni smo za resnico.