Daj mi piti!
Žejna sem! Napotim se do pipe in včasih grem lahko celo do stu
Žejna sem!
Napotim se do pipe in včasih grem lahko celo do studenca*! Kolikokrat me je že hladen gozd sprejel v svoj skrivnostni prostor!
* Misel na Malega princa, ki bi se prav počasi napotil do vodnjaka ...
Pa vendar ... ostaja hrepenenje!
Nobena voda me ne odžeja dokončno ... tolikokrat čutim hrepenenje ...
Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu ...
Privrejo mi besede "živa voda ... nikoli ne bi bila žejna!" in začutim odlomek iz Janezovega evangelija:
Moral je iti skozi Samarijo. Prišel je torej v samarijsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.
Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. Samarijanka mu je torej rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijani.) Jezus ji je odgovoril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kot naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.«
Napotim se do pipe in včasih grem lahko celo do studenca*! Kolikokrat me je že hladen gozd sprejel v svoj skrivnostni prostor!
* Misel na Malega princa, ki bi se prav počasi napotil do vodnjaka ...
Pa vendar ... ostaja hrepenenje!
Nobena voda me ne odžeja dokončno ... tolikokrat čutim hrepenenje ...
Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu ...
Privrejo mi besede "živa voda ... nikoli ne bi bila žejna!" in začutim odlomek iz Janezovega evangelija:
Moral je iti skozi Samarijo. Prišel je torej v samarijsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.
Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. Samarijanka mu je torej rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijani.) Jezus ji je odgovoril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kot naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.«
Galerija (1)
Živa vodaLuč sveta
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
