Da bomo rekli bobu bob - in še kaj o bobu
Kolikokrat reče kdo, da bomo rekli bobu bob. In mene je začelo zanimati, kaj pravzaprav pomeni ta fraza:
Kolikokrat reče kdo, da bomo rekli bobu bob. In mene je začelo zanimati, kaj pravzaprav pomeni ta fraza: reči bobu bob. In od kje ta fraza in zakaj?
Bob od cvetenja do mladega zrnja.
Iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika:
- bòb bôba m (ȍ ó) 1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu ∙ ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil; v pravljicah to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju nikoli 2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof: nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom 3. nav. mn., redkookrogel, trd iztrebek: kozji bobi ◊ vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus ♪
- bòb bôba in bób -a m (ȍ ó; ọ̑) šport. tekmovalne sani z volanom: dvosedežni bob; vožnja z bobom // športna panoga, ki goji tekmovalno sankanje po umetno zgrajeni progi: proga za bob; svetovno prvenstvo v bobu ♪
- bôbek -bka m (ō) 1. manjšalnica od bob 1-2: v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov ∙ ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen 2. nav. mn. okrogel, trd iztrebek: kozji, ovčji bobki ♪
In kaj pomeni fraza "reči bobu bob"?
Tako mi je povedala znanka slavistka: "... fraza *reči bobu bob in popu pop* pomeni *opisati stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja*."
Toda zakaj omenjajo prav bob? Od kje to?
Povprašala sem slavistko, ki je sodelovala pri slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Njen odgovor:
Povprašala sem slavistko, ki je sodelovala pri slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Njen odgovor:
"Jaz si to razlagam konkretno: bob v zrnju je podoben fižolu (le veliko trše lupine ima in če se prav spomnim, malo ostrejši? okus), pa se ga je morda dalo tudi zamenjavati za nepoznavalce? Kot majhna, ko je bob še rastel na tetini njivi, sem si mislila: Kaj se pretvarjaš, fižol je fižol, bob pa bob (= vsak ima svoj okus, čeprav sta si na videz podobna) in konec!"
V etimoškem slovarju nisem našla drugega kot le razlago pomena fraze, ne pa nastanka fraze. Tako moja radovednost še ni (bila) potešena.
Pa sem našla še tole: "... v praslovanščini je bob pomenil karkoli okroglega iz kakega stroka, tako piše tudi v etimološkem slovarju, bobu bob pa pomeni, da hočem povedati, da ne gre le za neko okroglo zelenjavo, ampak za točno tisto rastlino, ki se ji reče bob. Bobu bob in popu pop pa je zveza, ki je nastala zaradi podobnosti v izreki."
Pa še pravljica o slamici, kamenčku in bobku, o tem, kako je bob dobil svojo "črtko" na trebuščku:
Slamica, kamenček in bobek so se odpravili na potovanje. Pa so prišli do potoka in slamica se je položila čez strugo, da je naredila mostiček za svoja tovariša, da prideta čez. Kamenček je počasi hodil in ko je izgubil ravnotežje, je padel v vodo.
Bobek se je temu tako smejal, da mu je počil trebušček.
Na srečo je prišel mimo čevljar in mu trebuh zašil - in odtlej ima bob črtico na "trebuščku" - šivček.
Slamica, kamenček in bobek so se odpravili na potovanje. Pa so prišli do potoka in slamica se je položila čez strugo, da je naredila mostiček za svoja tovariša, da prideta čez. Kamenček je počasi hodil in ko je izgubil ravnotežje, je padel v vodo.
Bobek se je temu tako smejal, da mu je počil trebušček.
Na srečo je prišel mimo čevljar in mu trebuh zašil - in odtlej ima bob črtico na "trebuščku" - šivček.
Bob? Vrednost boba? Je stročnica in je bogat vir beljakovin in mineralnih snovi, zlasti fosforja, kalcija in železa, ter vitaminov B skupine. Včasih je bil ponekod zelo vsakdanja hrana.
Iz Družine:
Bob je eden izmed najboljših virov rastlinskih beljakovin. »Doma« je ob Kaspijskem morju, v Perziji in Tibetu. Na naših tleh so ga uporabljali, preden so Evropo preplavili fižol, koruza in krompir. Od tedaj naprej pa se je bobu slabo pisalo, saj je bobova lupina trda, malce je grenak in dolgo se kuha. A bob je veliko laže prebavljiv od fižola, graha ali leče. Zato se spomnimo kdaj na »veliki« fižol in ga postrezimo vsaj v solati.
Ste vedeli, da bob jemo tudi v stročju? Pravzaprav je svež, še nedozorel bob v sodobni kuhinji še najbolj uporaben. Če ga bomo pridelali doma, ga, preden oleseni, oberemo in shranimo v zamrzovalniku. Posušeno seme boba se v dobro zaprti posodi ohrani leta dolgo, če ga prej ne obiščejo molji. Sveža bobova zrna in stroke prištevamo bolj k zelenjavi, suho seme pa je prava energetska bomba. Surovega boba ni priporočljivo uživati, ker vsebuje hemolitične snovi, ki bi ob dolgotrajnem uživanju povzročile anemijo, vendar je to opozorilo še iz časov, ko je bil bob vsakdanja hrana. Bob vsebuje škrob, beljakovine in maščobe, vitaminov ima bolj malo, bogat pa je z rudninami.
Včasih so ga pri nas mleli in kuhali v kašo ali pa so ga vmešali v krušno moko.
Sicer pa: zvedela sem, da bob ni všeč voluharjem! In tako ga lahko posadimo okrog mladih drevesc, ki so ogrožena od voluharjev.
Voluharji posebno radi papcajo korenine mladih jablan. Znanka je okrog jablan posadila bob in od tedaj jablane niso bile več ogrožene.
Tako zadnja leta tudi jaz, bob sadim vsepovsod - kjer je prosto oz. kjer se bojim voluharjev.
Dokler so jablane majhne, je pod njimi dovolj svetlobe in bob lahko lepo rodi. Ko je krošnja večja, je morda pridelek manjši, je pa res, da odraslim jablanam voluhar ni več tako škodljiv.
Pozabljene stročnice
Galerija (8)
Kepa soli
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
