Čokolada (skozi zgodovino)

Malo iščem po spominu, kdaj v življenju sem prvič jedla čokolado, pa mi spomin ne postreže s podatkom (spominjam pa se, da sem pomarančo, ko sem bila v 2. razredu!). Se pa še kako spomnim, da je bila zame čokolada nekaj, ob čemer sem cedila sline. Že ob misli nanjo. Spominjam se tudi sošolke, ki je ob menstruaciji vedno jedla čokolado, češ da je čokolada proti slabokrvnosti. Kasneje sem zvedela tudi, zakaj čokolada dostikrat mika žalostne, depresivne ljudi - ker vpliva na telo tudi s tem, da v njem nastajajo endomorfini, ki imajo zvezo s srečo. Kako malo je včasih potrebno, da je človek zadovoljen ... morda kdaj res samo košček čokolade!

No, kako je bilo torej nekoč ... med Azteki?
Pitje čokolade je bilo omejeno na elito, na kralja, vladarje, plemstvo, trgovce, no, pa bojevniki so jo tudi pili. Pitje čokolade je bilo obredno. Ponujali so jo tudi bogovom, novorojenčkom so pa z njo namazali čelo, obraz, prste rok in nog.
V Evropo je čokolada pripotovala koncem 16. stoletja. Bila pa je privilegij bogatih vse do 18. stoletja. Težava je bila v postopku predelave, ki se v tistih stoletjih še ni veliko spremenil od časa Aztekov in je zahteval zelo veliko truda.
Prvo "jedilno" čokolado na svetu so iznašli l. 1847, izdelalo jo je podjetje Fry iz Bristola - uspel jim je način mešanja kakava v prahu in stopljenega kakavovega masla in tako so "izumili" čokolado, ki so jo vlili v kalupe.
Cadburyji iz Birminghama so l. 1868 pripravili prvo škatlo čokoladnih bonbonov.
Trije ugledni izdelovalci čokolade - Cadburyji, Fryji in družina Rowntree, vsi kvekerji - so kljub in ob bogatenju ohranili socialen odnos do svojih delavcev, gradili so jim stanovanja in javne zgradbe, hkrati pa ne uporabljali kakava s plantaž, kjer so bili pogoji dela bolj ali manj suženjski.
Za tako čokolado, kot jo poznamo danes, je najbolj zaslužna Švica.
L. 1867 je švicarski kemik Nestle izumil metodo, s katero so začeli pridobivati mleko v prahu (z izhlapevanjem), to pa je navdihnilo njegovega sodržavljana Daniela Petra, da je začel eksperimentirati z mlekom v prahu in kakavom. 1879 je letnica, ko je nastala prva mlečna čokolada na svetu!
No, tako izgledajo delčki zgodovine čokolade.

So pa del "čokoladine" zgodovine tudi bolj žalostna dejstva: goljufije pri izdelovanju čokolade. Že v 19. stoletju so nekateri brezobzirni francoski izdelovalci čokolade čokoladni mešanici primešali suh grah v prahu, riževo moko, krompirjev škrob in še kaj. Zdravstvena služba v Veliki Britaniji je nekaj desetletij kasneje ugotovila, da je bilo kar 39 od 70 vzorcev čokolade obarvanih z rdečo okro - iz zdrobljene opeke.
V Ameriki so dodajali zemljo, rdečo ali rumeno okro, rdeči grafit, cinober.
Na srečo je zakonodaja poostrena in vse jasnejša, tako da je upanje, da dobimo neoporečen izdelek.

Pa dober tek!

(Vse to in še veliko je zapisanega v knjigi: Zlata knjiga - čokolada.)