Češnje
Nedeljsko popoldne. Mama je bila najbolj zadovoljna, če je lahko šla počivat, saj je ves teden garala. Mi otroci smo veselo vzeli cajnice (vrste košaric brez ravnega dna) in
Nedeljsko popoldne. Mama je bila najbolj zadovoljna, če je lahko šla počivat, saj je ves teden garala. Mi otroci smo veselo vzeli cajnice (vrste košaric brez ravnega dna) in se skupaj z drugi otroki odpravili nabirat češnje. Midva z bratom sva dobro vedela, kje so naše češnje, saj so naju učili, da nikoli ne smeva vzeti česa, kar ni naše.
Bili smo sami kmečki otroci in vsi smo imeli doma češnje, toda da smo bili lahko skupaj, smo se zmenili, da gremo vsi na našo češnjo. Med veselim pogovorom smo prišli do češnje. Bili smo sicer še zelo majhni in bi težko nabrali z vej vabeči zaklad.
A ...!
Visoko v vejah je sedel oče otrok, s katerimi smo skupaj prišli po češnje, in obiral naše drevo.
Ko nas je opazil, je mirno vzel naše cajnice in nabral še vsem nam polno debelih temno rdečih sadežev, saj smo mi komaj dosegli spodnje veje.
Bili smo sami kmečki otroci in vsi smo imeli doma češnje, toda da smo bili lahko skupaj, smo se zmenili, da gremo vsi na našo češnjo. Med veselim pogovorom smo prišli do češnje. Bili smo sicer še zelo majhni in bi težko nabrali z vej vabeči zaklad.
A ...!
Visoko v vejah je sedel oče otrok, s katerimi smo skupaj prišli po češnje, in obiral naše drevo.
Ko nas je opazil, je mirno vzel naše cajnice in nabral še vsem nam polno debelih temno rdečih sadežev, saj smo mi komaj dosegli spodnje veje.
.
S polnimi cajnami smo se otroci vrnili domov, midva z bratom sva veselo nesla pokazat in pokusit češnje atu in mami.
Vsa navdušena nad tem, kako nam je tisti drugi ata pomagal, sva pripovedovala eden čez drugega.
V sebi sem čutila nekaj čudnega, nekako ni bilo prav, da je tisti ata sedel na naši češnji in imel spodaj že več polnih košar. Zakaj ni sedel na kakšni drugi češnji, saj je imel tudi svoja drevesa? A vendar: bil je tako dober do nas otrok, da nam je nabral polne cajne.
Z bratom sva vse povedala o tem, kako nama je tisti ata pomagal, res je najprej napolnil cajne svojim otrokom, a vendar ...!
"A na Golnem griču je bilo to?" je vprašal naš ata.
"Ja!" sva bila vesela z bratom, da sva znala povedati, kje sva dobila toliko češenj.
Ata in mama sta ostala brez besed. Vzela sta češnje in gledala vanje.
Galerija (2)
Ko zadišijo spominiNajnežnejše korenineMajhna sem bila
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
