Čemaž (Allium ursinum)
V nedeljo sem vsa vesela ugotovila, da je čemaž že zunaj! Sicer je bil tedaj še majhen, toda bil je! Prav zadišalo mi je po njem! Poščipala sem nekaj lis
Čemaž (Allium ursinum) je menda divji česen (tudi medvedji - kar pove latinsko ime - medvedi naj bi ga uživali po končanem zimskem spanju) in je od navadnega česna bolj zdravilen. Idealen je za spomladanske očiščevalne kure (učinkovito čisti kri, želodec, črevesje ter pljuča), niža tudi previsok pritisk, čemažev sok menda učinkovito celi rane in deluje proti podančici in glistam ...
Nabiramo liste, ki jih lahko dodajamo solatam, juham, regratu in motovilcu. Kasneje lahko nabiramo tudi popke in cvetove, sploh je koristna vsa rastlina, tudi čebulice, te lahko nabiramo poleti ali pozimi.
Uporabljamo ga namesto česna, pripravimo lahko namaz s skuto, naredimo rižoto, kremno juho, ga dodamo v sendvič, lahko pa ga tudi shranimo za kasneje npr. kot namaz z olivnim oljem in soljo ali pesto z dodatki različnih semen in še kaj.
Čemaž (v Kočevskem rogu pred nekaj leti!)
Bodimo previdni zaradi možne zamenjave s kakšno drugo rastlino, ki je strupena. Največkrat slišimo, da je kdo jedel šmarnice, misleč, da je čemaž. Če je človek pozoren na vonj, bi skorajda ne mogel zamešati. Čemaževi listi, sploh če jih pomencamo, značilno zadišijo po česnu.
Sama nisem doslej opazila, da bi rasle šmarnice in čemaž skupaj (kolikor poznam lokacij, so šmarnice na nekih mestih, čemaž pa na drugih), vendar sem rajši previdna pri nabiranju, res je pa, da če nabiramo čemaž tedaj, ko že cveti, je še lažje ločiti med obema rastlinama.
Če nam dišijo prsti po čemažu, še ne pomeni, da so kar vse rastline čemaževe, lahko nam pač dišijo prsti po čemažu in s takimi odtrgamo kakšno podobno rastlino, npr. šmarnico ali podlesek.
Cvetoč čemaž (fotka od tu)
Čemaž so poznali že Rimljani in mu dajali prednost pred česnom. Že takrat so namreč vedeli, da čemaž vsebuje vse, kar imata čebula in česen skupaj, povrhu vsega pa je v njem še klorofil. Ljudje so dobro poznali njegove zdravilne učinke in sadili čemaževe čebulice v bližini svojih domov. V naravi pa mravlje nosijo okrog črna semena in tako poskrbijo za nove rastline čemaža.
Česen najdemo v bolj senčnih predelih gozdov ali ob senčnem robu gozda, kjer je plast humusa globoka.
Nekje sem zasledila recepte za čemaževo vino (vino, v katerem se kuha čemaž, se sladka z medom in pije po 2 žlici, dvakrat dnevno - priporočajo ga predvsem za lajšanje starostnih bolezni) in čemažev sok (par pesti čebulic ali listov v mešalniku zmešamo z enim decilitrom vode, precedimo, hranimo v hladilniku - sok uživamo trikrat dnevno, po 2 žlici) in čemažev pesto s pistacijami (potrebujemo liste čemaža, pistacije, oljčno olje, sol - opran čemaž osušimo, v mešalniku sesekljamo liste čemaža s pistacijami in nekaj žličkami oljčnega olja, posolimo, damo v kozarčke, čez nalijemo malo oljčnega olja - pesto uporabljamo lahko za na kruh ali sploh povsod, kjer bi uporabili česen).
Lani sem naredila pesto, sem ga kar z orehi (imamo domače), bil je zelo dober.
Pred par leti sem poleti na hribu našla stare liste čemaža in ker nisem imela nobenega orodja, sem kar s prsti izkopala korenine ("čebulce") čemaža in ga prenesla v svoj vrt, tako da po malem že raste tudi v mojem vrtu!
Želim vam prijetne sprehode po gozdu!
V Wikipediji.
Čemaž, čudežno zdravilo
Galerija (4)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
