Če imamo umazana okna ... in o verskih dvomih

Že dolgo poznam tole zgodbico (in rada jo povem otrokom - in včasih pa jo povem tudi odraslim):

Neka ženska je vsak dan godrnjala svojemu možu, kako umazane cunje zunaj sušijo novi sosedje. Kako jim ni nerodno imeti tako zapacanih in zapranih cunj! Kakšna packa da je soseda.

Nekega dne je pa mož pomil okna in ko je žena pogledala skozi okno, je pretresena vzkliknila: "Kako je to mogoče! Čiste cunje imajo!"

Kako močno sporočilo ima ta zgodba! Kolikokrat vidimo svoje grehe na drugih ljudeh ... ker na svoje bližnje gledamo skozi svoja umazana stekla (okna, očala).

Torilnica tako lepo cveti! Pomlad je!

In še ena zgodba:

Znanstvenik je prišel k nekemu duhovniku s prošnjo za pogovor glede njegovih verskih dvomov.
Duhovnik je rekel: "Predlagam, da opravite najprej spoved!"
Znanstvenik se je začudil, a potem je bil za to ...
Po priznanju grehov, obžalovanju in sklepu o poboljšanju je duhovnik začel moliti odvezo, to je del obreda, v katerem duhovnik reče: " ... te odvezujem tvojih grehov ... Bog ti je odpustil tvoje grehe, pojdi v miru ..."
Po spovedi je duhovnik rekel: "Tako, zdaj sem vam pa na razpolago za pogovor o vaših verskih dvomih!"
Znanstvenik je odgovoril: "Pogovor ni več potreben! Ko sem slišal, da mi je Bog odpustil moje grehe, so se razblinili vsi moji verski dvomi!"

Kakšno veličastno sporočilo!

Najbolj nas motijo in bolijo stvari v srcu ... in ne tiste izven ...

Rada bi, da začutimo in sprejmemo misel:

Če smo čistega srca, se bodo mnoge naše težave razblinile. Nas ne bodo bremenile. Niti napake drugih nas ne bodo tako prizadele.

Če imamo čist, neobremenjen pogled, bomo videli resnico ...

Sama skušam tako gledati tudi na napake Cerkve. Ne zato, da bi lahko delala neovirano napake naprej, ne, pač pa zato, ker z raznimi pomisleki, nasprotovanji, gojenji lastnih bolečin izgubljamo marsikatero dobro priložnost zase, marsikatero lepo stvar spregledamo ali jo narobe vidimo ... Velja to seveda splošno, za vsa področja. Če bi ženska iz prve zgodbe imela čista okna, ne bi godrnjala čez sosede. Ko si je znanstvenik "opral" vest, je izgubil celo verske dvome. (Pa ne navijam za samo vero, še manj za Cerkev, le primer se mi zdi zelo dober!)

Predstavljajmo si delno zapacano okno ... ali spraskano ... ali motno ... ali počeno ... ali ptičji kakec na njem ... Ta "napaka" okna nam lahko zakrije ali izmaliči najlepšo lastnost ali delo ali obleko ali del vrta ali besede ali ... svojega bližnjega.

Vsem želim čist pogled ... Tudi sebi ... Prav je, da smo pozorni na svoja okna ...