Bonboni

Otroci prihajajo v učilnico, pride tudi svetlolasa deklica, vsa vesela je in v rokah drži škatlo bonbonov: "Rojstni dan imam! Bom delila bonbone! Vsakemu bom dala en bonbon, tudi ti boš dobila enega!"
Hana ji poda roko, ji vošči, deklica jo gleda v oči in se zahvali.
Hana ganjena pomisli, kako je lep takle otroški pogled!
Deklici zapojejo pesem in potem deli bonbone.
Hana otroke povabi, da delajo skupni plakat naprej. Na vrsti je pomlad. Strižejo listke za rožice, zlagajo cvetke trobentic pa zvončkov ... Pred njimi zazeleni trava, mlada pomladna travica ...
Praznujoča deklica deli po en bonbon, potem ugotovi, da lahko da vsakemu dva ...
Otroci zavzeto sodelujejo pri plakatu, pogovarjajo se o rožah, o lepoti pomladi, katere rože imajo radi in zakaj ... Praznovalka in še ena deklica pa imata še vedno opravka z bonboni.
"Glej, tukaj nalepi trobentico!" pravi Hana dečku, ki zavzeto striže rumen papir in ga lepo zaokroži s škarjami. Deček je spreten, vidi se, da rad oblikuje ...
Tudi drugi otroci so polno zaposleni.
Pred njimi nastaja pomlad, prava pomlad!
Tedaj prideta tisti dve deklici, ki sta delili bonbone.
Praznujoča deklica pravi: "Rada bi razdelila pravično, a ne morem, zdaj sta ostala dva bonbona. Ne morem ju razdeliti med vse. Pa mislim, da bo najbolj pravično, če ju dam tebi!"

Hani je toplo pri srcu! Koliko lepega je danes prišlo od otrok do nje! Pozornost sedemletne deklice je pravi biser.