
Bolečina gleda iz oči
in jaz nemočno obstojim.
Za roko rahlo rahlo jo držim,
saj včasih vsak dotik boli.
- Povejte, koliko boli,
morda štiri, pet?
- Osem, devet,
drhteč šepet
se skozi suha usta
komaj skotali.
Bolečina trga
nemočno telo.
- Tudi dušo
morda boli tako?
- Strah v njej čepi.
Krčevito trga mi
meso s kosti.
Oči so velike, strmijo,
neme besede v njih kričijo.
Roke rahlo položim,
upaje,
da bolečino ublažim ...
Življenje in smrtKapljica roseKapljice ljubezni
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje

