
Morda primerno prav za veliko noč, ki je praznik vere v Življenje:
Kot mlado dekle sem protestirala župniku, ki je govoril o dobrih delih, ki nas pripeljejo v nebesa. Rekla sem, da se mi zdi to zelo sebično - delati dobra dela zato, da bi prišli v nebesa.
Kdor dela iz ljubezni, dela vseeno, dela - ne glede na nagrado, niti slučajno pa ne zaradi nagrade!
Nebesa so za povrh, po moje, se mi zdi žalostno, če bi bil to edini cilj. Kajti vsak cilj po moje je lahko slab, če gre preko trupel.
Mislim, da je človek lahko zelo dober tudi, če ne priznava takega Boga, kot ga "opisujejo" in prikazujejo razne vere. Celo če trdi, da Boga ni. Po moje je Bog vse Najboljše v nas … In to je lahko v vsakem človeku, tudi v tistem, ki še nikoli ni slišal ničesar v zvezi z nadnaravnim. Oziroma ki ni spoznal teh stvari tako kot morda jaz ali kdo, ki se najde še veliko bolj znotraj nekih okvirov neke vere.
Nekoč sem nekje videla neko misel, približno takole gre:
"Če sveti električna luč, ni nič odvzela soncu. Sonce zato ni nič manj."
Sonce je dejstvo, ki je!!! Če svetijo žarnice, ne pomeni, da sonca ni.
In tako jaz zdaj doživljam Boga.
Morda mi pa ni potrebno zatemniti hiše in prižgati luč, če mi pa zunaj sveti Sonce!
Torej: meni ne gre za plačilo v nebesih, to se mi čudno sliši.
Gre mi za mirno vest, za življenje po njej.
Kadar je dovolj sonca, žarnice sploh ne pridejo do izraza.
Ko nam pa manjka sonca, Sonca, svetlobe, tedaj smo pa hvaležni še za pomoč dodatni svetlobi.
Nekoč sem razvijala misel, da pogumen človek zmore sam, brez Boga, da je to znamenje največjega poguma: iti sam skozi življenje, sam, a vseeno živeti vrednote. Biti dober, a ne za plačilo in ne ob opori.
Zdaj pa sem hvaležna za Božjo ramo, za Božje naročje. Lažje mi je. Že tako je veliko hudega, zakaj bi si še Boga vzela?
Tako kot je Sonce in mu luč ne vzame svetlobe, tako je Bog in mu jaz s svojo nevero nič ne vzamem. Vzamem sebi, prikrajšam se za marsikaj lepega. Zakaj bi si vzela lepo? Zakaj bi obrnila stran oči od lepega?
Zakaj bi si namerno delala življenje težje, kot je?

Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje

