Mislim, da so l. 1892 sklenili gozdarji tistega področja, da pustijo rasti gozd svobodno - to je v svetovnem merilu zgodaj.
No, in ko smo si ogledovali pragozd in razpoznavali značilnosti, nam je gozdarka, ki je vodila ogled pragozda, pokazala jelko, ki živi že ogromno let, menda 200, v senci bukve in se ne more razživeti, ker je stalno v senci.
Čaka na pravi trenutek.
Ko bo odmrla bukev - če ne bo padla prav na 200 let staro jelko - se bo pognala proti soncu!
Take rasti so jasno vidne po vejah ... Včasih je mnogo obročev vej blizu skupaj, potem pa naenkrat nastane večji razmik - rastlina dobesedno požene, ko pridejo pravi pogoji, ko "vidi" sonce!
Zanimiva misel: 200 let čakati v senci - in potem se pognati z vsem zagonom kvišku!
In ko to pišem, se spomnim na to, kako sem mislila, da nekje - pri eni kapelici - raste samo divji kostanj. Potem sem pa nekega dne šla tam mimo prav v času cvetenja lipe ... in bila čisto preč od presenečenja, ko mi je tako silno pridišala lipa. Le od kod se je vzel ta tako prijeten vonj? In potem sem ugotovila, da za kostanjem raste velika lipa! Nikoli prej je nisem opazila - ko ni cvetela in dišala.
...
In pomislim, kako včasih kdo raste v senci drugega, ni opazen, ni prepoznaven, ampak če ga ne bi bilo, bi se morda prvi podrl, posedel, sesedel ...
Kako pogosto kdo živi neopazno, tiho, kot Marta v Svetem pismu, morda v miru in spokojno, morda pa nezadovoljno v tej svoji neopaženosti.
Včasih se zgodi tudi, da eden ali drugi od zakoncev zasenči drugega ... Morda eden sploh ne more zaživeti in izživeti sebe. Je kot bi živel stalno v senci. Je kot tista "moja" lipa, ki sem jo opazila šele, ko je najnežneje zadišala.
Je kot mala jelka, ki v mogočni senci bukve že 200 let čaka na sonce!
Da bi le vsak človek zmogel dočakati sonce!
K. Gibran zakoncem pravi takole:
Podarite si srca,
toda ne izročite jih drug drugemu v posest.
Kajti le roka Življenja zmore zaobseči vaša srca.
In bodite skupaj, pa le ne pretesno:
kajti vsaksebi stoje stebri v svetišču
in hrast in cipresa
ne moreta rasti
v senci drug drugega.
Galerija (2)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
