Basen o miški oz. ali kaj se mene (ne) tiče
Znana je basen o miški, ki je bila v stiski, a ji nihče ni pomagal, ker ni bil nihče drug v nevarnosti ... Vsak je gledal samo nase, zase.
Vsa iz sebe je stekla povsod okrog in vpila: "V hiši je mišnica!"
Kura, ki je brskala po dvorišču, je dvignila glavo in rekla: "Miška, to je problem samo zate - zame pa ne. Zato se meni ni potrebno vznemirjati zaradi tega!"
Miška je tekla naprej in spet vpila, da je v hiši mišnica. Pa je dvignil iz korita svojo glavo prašič in sočutno rekel: "Draga miška, ne morem ti pomagati. Pravzaprav lahko le molim zate!"
Tudi krava ni imela povedati nič odrešilnega za miško, rekla je: "Meni mišnica ne bo naredila škode."
Miška je vsa žalostna odšla nazaj v svojo luknjo. Vdana v usodo.
Ponoči se je zaslišal pok, sprožila se je mišnica.
Prihitela je kmetica, seveda prepričana, da se je ujela miš. Toda - v resnici je mišnica za rep ujela kačo in ko se je v temi kmetica neprevidno približala, jo je kača pičila. Kmet je kmetico hitro odpeljal k zdravniku, kasneje doma je pa zaklal kuro, da skuha juho za bolno ženo.
Ko so prihajali na obiske k bolni kmetici sorodniki, je kmet zaklal prašiča, da ljudi nahrani.
A kmetica je umrla in potem je kmet dal ubiti še kravo, da je pogostil množico ljudi, ki je prišla na pogreb.
Miška je vse to žalostna gledala iz svoje luknje.
Na slikci hrčka.
Baje je bilo tako tudi, ko so prišli po Jude, pa se nihče ni postavil zanje ...
"Že v redu, samo da po mene niso prišli! Pa saj so ... gotovo so kaj krivi ... "
A potem so prišli po Rome, po Slovane, po homoseksualce pa še po koga ... in nazadnje tudi po tega, ki je hvalil nebo, da niso prišli ponj.
Nikoli ne bi smeli biti gluhi in slepi in pustiti, da se godijo krivice.
In marsikdo, ki se mu godi hudo, ni kriv, marsikakšen ni nič kriv.
Se pa težave stopnjujejo, ker je preveč ljudi, ki se jim zdi vse dopustno (si je že sam kriv, zakaj je pa izzival), samo da se njim ne godi kaj hudega.
In ker je preveč ljudi, ker imajo to za svojo širino in strpnost (o kako so ponosni na to svojo širino!), ker vsem "vse" dopuščajo (o, kako sem dober!).
Ko je kdo v težavah, ni pametno misliti: "Oh, mene se to nič ne tiče." Če so nekje resne težave, smo pogosto deležni težav vsi.
Če se nasilje (tudi sovražni govor) stopnjuje, bi vsak od nas moral premisliti, če lahko naredi kaj za lepši svet.
Kaj nam pove porast nasilja, šlampast in lahkoten odnos do raznoraznih stvari?
Imamo kaj s tem? Smo nedolžni, če se nikoli ne izpostavimo?
Ko je jez že skoraj izpodjeden, ga je težko popraviti.
In če se jez podre, bomo nastradali vsi.
Galerija (1)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
