Babilon in (evropske) volitve
V nedeljo pa na volitve ... Koga voliti? Verjetno večina
V nedeljo pa na volitve ... Koga voliti?
Verjetno večina od nas pozna zanimivo zgodbo o babilonskem stolpu.
Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico. Ko so se ljudje odpravili od vzhoda, so našli ravnino v šinárski deželi in se tam naselili. Rekli so drug drugemu: »Dajmo, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!« Opeko so uporabljali namesto kamna in zemeljsko smolo namesto malte. Rekli so: »Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si ime, da se ne bomo razkropili po vsej zemlji!«
Gospod je stopil dol, da bi si ogledal mesto in stolp, ki so ga postavili človeški otroci. In Gospod je rekel: »Glej, eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik, in to je šele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadržalo; kar koli bodo hoteli, bodo naredili. Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!« In Gospod jih je razkropil od tam po vsej zemlji in nehali so zidati mesto. Zato se je imenovalo Babél, ker je tam Gospod zmešal jezik vse zemlje in od tam jih je Gospod razkropil po vsej zemlji. (1Mz 11, 1-9)
Babilon. Slikca od tu.
Zdi se mi, da jezike kar sami zmešamo, ne zmoremo se in ne znamo sporazumeti ... Morda preveč vidimo le sebe in svoj prav?
Pravzaprav mnogokrat sploh ne gre za različne jezike kot take, temveč še bolj za tisto, kar se dogaja v srcu. Tam je veliko nesporazumov.
Kolikokrat govorimo, a se ne uspemo res sporazumeti!
Kolikokrat si želimo biti slišani, pa nas ne poslušajo. A tudi mi smo marsikdaj slabi poslušalci.
Včasih je, kot bi sploh ne govorili. Kot bi sploh ne imeli kaj povedati ...
Tudi jaz kdaj to močno čutim, včasih na kakšnem sestanku, kjer se čuti zelo malo pripravljenosti resnično se sporazumeti, kaj narediti skupaj ... sploh poslušati, prisluhniti ...
Tako se mi zdi, da je "babilon" tudi danes zelo aktualna zadeva.
A še kako je pomembno, da nas politiki res slišijo, nas, navadne ljudi ... in ne samo tik pred volitvami, temveč tudi po njih.
Se bomo naučili se pogovarjati, si prisluhniti? Bomo znali iskati tisto, kar nas resnično povezuje, kar je skupno, kar ima resnično vrednost? Kar je res človeško, kar spoštuje življenje samo?
Včasih ne potrebujemo besed ... Včasih lahko govorimo v različnih jezikih, pa se vseeno razumemo ...
Pomemben je jezik srca.
Galerija (2)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
