Aschev poskus konformnosti - popuščanje skupini
Sol in modrost19. junij 20141803 branj

Aschev poskus konformnosti - popuščanje skupini

Kolikokrat sem se spraševala o odnosih med nami. O tem, koliko kdo na koga


Kolikokrat sem se spraševala o odnosih med nami. O tem, koliko kdo na koga vpliva. O dobrih vplivih in slabih vplivih in o vplivih sploh ... Kako kdo koga "zapelje", ko nekaj trdi, pa četudi njegova trditev ne drži. Včasih si težko mislimo, kako lahko nastane neko mišljenje, celo mnenje množice (npr. vpliv reklam, saj ponudniki potrebujejo potrošnike oz. kupce).

Zanimive stvari nam pove Aschev poskus konformnosti. Enkrat sem brala tole spodaj (spletna stran več ne obstaja):

Predstavljajte si, da vas prijatelj prosi, da sodelujete v eksperimentu, ki bo preučeval sposobnosti vida. Ker mu želite ustreči, na to pristanete. Ob dogovorjeni uri se prikažete v učilnici, kjer na eksperiment že čaka nekaj oseb, vaših vrstnikov. Usedete se na prazno mesto na koncu vrste in čakate na začetek.

V učilnico nato vstopi vodja eksperimenta in vam razloži, kaj boste počeli. Vaša naloga je, da primerjate osnovno črto, ki bo na levem kartonu, s tremi drugimi, ki bodo na desnem kartonu. Izmed treh črt na desnem kartonu morate izbrati črto, ki je enako dolga kot črta na levem kartonu - osnovna črta. Svoj odgovor boste morali, ko boste na vrsti, povedati na glas.

»No, to pa res ni nič takega,« si mislite, ko se poskus prične in vodja pokaže prvo sliko. Odgovor je namreč jasen - črta C. Prva oseba izbere črto C, enako stori druga oseba, tretja, četrta, peta in šesta oseba. Enako storite tudi vi, ko ste na vrsti. Eksperimentator pokaže naslednja dva kartona. Tudi tu nimate težav s pravilno rešitvijo, saj je črta A že na prvi pogled enako dolga kot osnovna črta. Prva oseba izbere črto številka A, enako storijo vse ostale osebe, vključno z vami.


(Pred časom sem skopirala z neke strani - ki pa zdaj več ne obstaja ...)

Pa res to ni nič takega - oceniti dolžino črt oz. jih primerjati?
Znameniti psihološki poskus Salomona Ascha dokazuje, da ni tako enostavno!

Poskus je dokazal, kako
močan vpliv ima skupina na posameznika, zaradi katerega ta posameznik potem očitno napačna dejstva oceni kot pravilna.


Poglejmo, kako izgleda poskus:

Za mizo sedi skupina ljudi, poskusna oseba misli, da so vsi na istem kot ona - pač da so vsi prostovoljci, ki bodo sodelovali v skupnem poskusu. Ne ve pa, da so vsi drugi seznanjeni s poskusom in da bodo na vprašanja odgovarjali tako, kot so se vnaprej dogovorili, torej večkrat namerno napačno.
V polju na zaslonu se prikaže črta, ki služi za referenco. Poleg nje se odpre še eno polje, v katerem so tri črte.
Vsak posameznik pove, katera od treh črt (na slikci zgoraj) je enaka prvi črti. Vsi povejo pravilno. Poskusna oseba je na vrsti zadnja ali med zadnjimi.
Sledijo podobne slike.
Poskus je pokazal zelo zanimiva dejstva:

Če skupina pri ocenjevanju ni sodelovala, torej če je na vprašanje odgovarjala samo ena oseba, se poskusna oseba pri izbiranju dolžine črte praktično ni zmotila (napaka je bila le v 0,15% primerov).
Medtem ko je bilo sicer veliko napačnih ocen in se je zelo očitno pokazal vpliv skupine.
Poskusna oseba je bila ponavadi na vrsti zadnja ali med zadnjimi, pred njo so pa po dogovoru vsi ali skoraj vsi večkrat namerno napačno ocenili dolžino črte.
Tako v primeru sodelovanja pri skupinskem poskusu nobena poskusna oseba naloge ni opravila brez napake. V povprečju je bilo storjenih 37 % napak, kar pomeni, da so se poskusne osebe kar v tretjini primerov (kljub očitno napačnim ocenam) prilagodile večinskemu mnenju. To je jasen dokaz, da so skoraj vse poskusne osebe kljub nazornemu prikazu pod vplivom mnenja večine dale napačen odgovor vsaj enkrat.

Na youtube.com je več filmčkov s prikazovanji teh poskusov, npr. tale:


Ali pa:

Ta izvirni poskus je bil izveden večkrat na različne načine.
Poskus je potrdil tezo, da če je večja skupina, se bolj prilagajamo in ravnamo v skladu z družbenimi pričakovanji in zahtevami, namesto da bi verjeli temu, kar sami vidimo in mislimo.


Ob tem si lahko krepko izprašamo vest in razmislimo, koliko upamo sami videti in koliko se prilagajamo drugim, številčnejšim, močnejšim, glasnejšim ... (Pa naj gre za katerokoli skupino v družbi.) Vedno naj bi bila vest merilo, vest in lastne oči, in sprotno preverjanje, če je z našim vidom vse v redu.
Poleg tega je vsak odgovoren za to, če namerno napačne "resnice" spravlja med ljudi.
Včasih na enega človeka navali kup "dobromislečih" ljudi, ki na enak način pritiskajo na določeno osebo.
(In ... spominjam se svojega občutka na blogu, kjer je več anonimnih oz. neznanih oseb - z različnimi imeni - navalilo name - a potem enkrat sem ugotovila, da je bila ena sama oseba, samo dajala si je različna imena in včasih je bila kot gost.
Kako drugače je vedeti, da me napada kakšen posameznik ali nekaj posameznikov, ne pa vsi!)

O tem poskusu sem se pogovarjala z našim najmlajšim.
Razložila sem mu, kako bi bilo pri matematiki - on ima matematiko rad, poštevanko tudi. Rekla sem mu, da če bi učiteljica vprašala, koliko je 6 x 5 in če bi vsi pred njim odgovorili, da je 25, bi on - čeprav mu poštevanka gre - verjetno pomislil, preden bi odgovoril drugače.

Galerija (1)

Kepa soliLjudje med seboj
AK

Ana Kos

Avtorica bloga Sol Zemlje