Advent - čas veselega pričakovanja
Začel se je adventni čas. V neki skupini smo se pogovarjali o tem, kako oblikujemo adventni čas, čas pričakovanja rojstva Jezusa Kristusa
Začel se je adventni čas.
V neki skupini smo se pogovarjali o tem, kako oblikujemo adventni čas, čas pričakovanja rojstva Jezusa Kristusa.
Nekateri od nas smo zrasli v družinah, kjer je bil tudi v adventu post, morda manj "strog" kot v postnem času pred veliko nočjo, pa vendar.
Od nekdaj je veljalo, da v adventu in v postu med pustom in veliko nočjo ni porok. Včasih so bile pogosto poroke prav na pustno soboto, v predpustu. Verjetno je v decembru itak manj porok, ker je pusto, mrzlo, ker je že tako več praznikov in raznih praznovanj in je že tako vsega polno, ampak včasih je gotovo imelo zvezo tudi s postom.
Nekateri v skupini so se čudili, češ kakšen post v adventu, saj gre vendar za veselo pričakovanje Jezusovega rojstva!
Venček je okrašen s šipkom! (Tegale smo imeli pred nekaj leti.)
Meni osebno je pa post blizu. To je čas, ko naj bi šel človek sam vase. Se poglobil. Se očistil.
Saj vendar ni poudarek na strašno hudem postu, ki bi pomenil kup strašnih omejitev: tega ne smeš in tega ne smeš in tega tudi ne.
Če se čemu odpovemo, je vendar skoraj vedno dobro za nas.
Post seveda ni nujno le v zvezi s hrano. Gre za to, da se odpovemo temu, kar ni dobro za nas, lahko so to razne zasvojenosti, preveč (napačne) hrane, preveč računalnika, preveč odlašanja z nujnim delom, premalo pristnega stika z bližnjimi ...
Tako jaz post jemljem kot nekaj dobrega. In kar je dobro, je še bolje, če se ne prekine, ko je nekega obdobja konec.
Če nekdo sklene, da v postu ne bo pil alkohola, sploh ni slabo, če s to držo nadaljuje tudi potem ... Predvsem seveda, da ne pije čez mero.
Če nekdo sklene, da ne bo kadil, je škoda, če po končanem obdobju spet kadi ... (Vem za ljudi, ki ne pijejo alkoholnih pijač ali kadijo ves postni čas, potem pa spet.)
Če se nekdo sklene bolj posvetiti svoji družini, je škoda, če potem spet postane "odsoten".
Če nekdo ne bo "v postu" gledal nekih oddaj na TV, je za razmisliti na splošno o njihovi vrednosti ... jih nehati gledati sploh ali le za nekaj časa? Če so oddaje dobre, potem mogoče odpoved temu ni vedno najboljša.
Zanimivo je odločati se, kadar gre za stvari, ki skoraj uravnovešajo jeziček na tehtnici ...
Tako je to ...
Vsekakor nam odpovedi koristijo. Če pa nas spravljajo v slabo voljo, potem niso dobre. Je potrebno premisliti, kaj je potem bolje: se postiti ali ne ...
Postiti se in biti (npr. zaradi lakote) zoprn cele dni ni prijetno niti za postitelja, kaj šele za bližnje!
Vsekakor je pa bolje biti brez posta, kot pa, da je človek zatežen, nemogoč.
Mogoče moremo domisliti kakšno drugo obliko posta, ki bo za posameznika boljša. Npr. odpovedati se žvečilnim gumijem. Morda privarčevano vsoto dati za uboge. (Tako tudi pri verouku zbiramo za lačne otroke. Poudarek je na tem, da se odpovejo otroci svojim stvarem, ki jih v resnici ne potrebujejo, oni so tisti, ki se odpovejo - gre zanje, za njihovo odločitev, za krepitev njihove volje in srca ...)
Smisel vsakega posta je v tem, da je potem človek boljši. Prečiščen. Telesno in duhovno. In kot tak lepše praznuje, ko pride praznik ... ker je prazen nenujnih stvari ... znebil se je vsaj malo balasta, ki ga je morda prej napolnjeval ... Postal je v dobrem pomenu prazen .... in sedaj ga lahko napolni Dobro ...
V neki skupini smo se pogovarjali o tem, kako oblikujemo adventni čas, čas pričakovanja rojstva Jezusa Kristusa.
Nekateri od nas smo zrasli v družinah, kjer je bil tudi v adventu post, morda manj "strog" kot v postnem času pred veliko nočjo, pa vendar.
Od nekdaj je veljalo, da v adventu in v postu med pustom in veliko nočjo ni porok. Včasih so bile pogosto poroke prav na pustno soboto, v predpustu. Verjetno je v decembru itak manj porok, ker je pusto, mrzlo, ker je že tako več praznikov in raznih praznovanj in je že tako vsega polno, ampak včasih je gotovo imelo zvezo tudi s postom.
Nekateri v skupini so se čudili, češ kakšen post v adventu, saj gre vendar za veselo pričakovanje Jezusovega rojstva!
Venček je okrašen s šipkom! (Tegale smo imeli pred nekaj leti.)
Saj vendar ni poudarek na strašno hudem postu, ki bi pomenil kup strašnih omejitev: tega ne smeš in tega ne smeš in tega tudi ne.
Če se čemu odpovemo, je vendar skoraj vedno dobro za nas.
Post seveda ni nujno le v zvezi s hrano. Gre za to, da se odpovemo temu, kar ni dobro za nas, lahko so to razne zasvojenosti, preveč (napačne) hrane, preveč računalnika, preveč odlašanja z nujnim delom, premalo pristnega stika z bližnjimi ...
Tako jaz post jemljem kot nekaj dobrega. In kar je dobro, je še bolje, če se ne prekine, ko je nekega obdobja konec.
Če nekdo sklene, da v postu ne bo pil alkohola, sploh ni slabo, če s to držo nadaljuje tudi potem ... Predvsem seveda, da ne pije čez mero.
Če nekdo sklene, da ne bo kadil, je škoda, če po končanem obdobju spet kadi ... (Vem za ljudi, ki ne pijejo alkoholnih pijač ali kadijo ves postni čas, potem pa spet.)
Če se nekdo sklene bolj posvetiti svoji družini, je škoda, če potem spet postane "odsoten".
Če nekdo ne bo "v postu" gledal nekih oddaj na TV, je za razmisliti na splošno o njihovi vrednosti ... jih nehati gledati sploh ali le za nekaj časa? Če so oddaje dobre, potem mogoče odpoved temu ni vedno najboljša.
Zanimivo je odločati se, kadar gre za stvari, ki skoraj uravnovešajo jeziček na tehtnici ...
Tako je to ...
Vsekakor nam odpovedi koristijo. Če pa nas spravljajo v slabo voljo, potem niso dobre. Je potrebno premisliti, kaj je potem bolje: se postiti ali ne ...
Postiti se in biti (npr. zaradi lakote) zoprn cele dni ni prijetno niti za postitelja, kaj šele za bližnje!
Vsekakor je pa bolje biti brez posta, kot pa, da je človek zatežen, nemogoč.
Mogoče moremo domisliti kakšno drugo obliko posta, ki bo za posameznika boljša. Npr. odpovedati se žvečilnim gumijem. Morda privarčevano vsoto dati za uboge. (Tako tudi pri verouku zbiramo za lačne otroke. Poudarek je na tem, da se odpovejo otroci svojim stvarem, ki jih v resnici ne potrebujejo, oni so tisti, ki se odpovejo - gre zanje, za njihovo odločitev, za krepitev njihove volje in srca ...)
Smisel vsakega posta je v tem, da je potem človek boljši. Prečiščen. Telesno in duhovno. In kot tak lepše praznuje, ko pride praznik ... ker je prazen nenujnih stvari ... znebil se je vsaj malo balasta, ki ga je morda prej napolnjeval ... Postal je v dobrem pomenu prazen .... in sedaj ga lahko napolni Dobro ...
V tako razmišljanje me je potegnilo, ko sem poslušala v nedeljo tole:
"In znamenja bodo na soncu in luni in zvezdah in na zemlji bo med narodi stiska in zmeda zaradi bučanja morja in valov. In ljudje bodo koprneli od strahu in pričakovanja tega, kar pride nad ves svet; zakaj nebeške sile se bodo majale. In takrat bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z veliko močjo in slavo. Ko pa se bo to začelo goditi, se ozrite kvišku in vzdignite glave; zakaj vaše odrešenje se približuje.
Varujte se pa, da vam srca ne bodo obtežena s požrešnostjo in pijanostjo in skrbmi tega življenja in da tisti dan ne pride nad vas nenadoma kakor zanka; kajti prišel bo čez vse, ki prebivajo po vsej zemlji. Čujte torej vsak čas in prosite, da bi vsemu temu, kar se bo godilo, mogli ubežati in stopiti pred Sina človekovega."
(Lukov evangelij 21,25-28.34-36)
Varujte se pa, da vam srca ne bodo obtežena s požrešnostjo in pijanostjo in skrbmi tega življenja in da tisti dan ne pride nad vas nenadoma kakor zanka; kajti prišel bo čez vse, ki prebivajo po vsej zemlji. Čujte torej vsak čas in prosite, da bi vsemu temu, kar se bo godilo, mogli ubežati in stopiti pred Sina človekovega."
(Lukov evangelij 21,25-28.34-36)
Ja, odpovejmo se vsemu, kar nas zasvaja in kar nas uničuje! Ne bodimo obteženi s požrešnostjo (vseh vrst ... imeti to in to in to ...) in tudi ne s skrbmi (Dovolj je dnevu njegova teža!) ... Delajmo, kolikor moremo dobro, in zaupajmo ...
Pesem: Danes je zasijala Luč
Galerija (3)
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
