Abela. Nikoli se ni ničesar bala. Do sedaj ... In še o obrezovanju žensk ...

Začutila sem, da jokam. Poskusila sem ugotoviti, kje sploh sem. Sprva nisem vedela. Le to, da mi tečejo solze, sem vedela. Potem sem ugotovila, da sedim na nekem dolgem hodniku in čakam na nek pregled. Čisto iz drugega sveta sem se vrnila. V rokah sem imela knjigo, ki me je tako prevzela, da sem popolnoma pozabila na vse okrog sebe! Tako sem že prejšnji dan skoraj zamudila vrsto, ko sem čakala pred laboratorijem, ker me je zgodba tako potegnila vase.

In katera knjiga je to?

To je knjiga z naslovom "Abela. Nikoli se ni ničesar bala. Do sedaj." Oz. "Abela, deklica, ki je videla leve".

"Ne bojim se leva," pravi Abela. "Ne bojim se majhnih opic, ki skačejo name z dreves, mi kričijo in cvilijo na uho ... /.../ Včasih jih sovražim, a bojim se jih ne. - Do sedaj se nisem ničesar bala. Sedaj se bojim, da bo mama umrla."

Abelin oče je umrl zaradi aidsa, zdaj je njena mama tako bolna, da jo mora Abela pospremiti v bolnišnico. Doma ostane babica z Abelino sestrico, ki je tudi bolna. Aids uničuje vas.

Pretresljiva zgodba deklice, ki postane sirota, potem živi z babico, ki jo ima zelo rada. Babica je res stara, ampak jo ima res rada.

Potem se pa pojavi stric Thomas, ki je živel v Evropi, ampak je bil izgnan, zdaj pa zlorabi Abelo in njen položaj, da bi se vrnil v Anglijo. Abelo čaka veliko preizkušenj ...

Slednjič se ji pa življenje vendar pokaže tudi z lepše plati ....

Berlie Doherty: Abela. Nikoli se ni ničesar bala. Do sedaj.

-----

To knjigo sem želela predstaviti že zdavnaj, pa mi je zmanjkalo časa - želela sem poiskati več citatov, ki se me še posebej dotaknejo.

Pa mi je čas "pobegnil". Ampak malo prej sem brala o obrezovanju deklic in takoj pomislila na Abelo.

Ko je bila odraščajoča deklica in še doma v svoji vasi, je prišel čas, ki v tistem družbenem okolju zaznamuje vsako deklico ... Obrezali so jo. To je enostavno spadalo "zraven" ...

Žalostno, ampak resnično.

Koliko takih in podobnih navad imamo ljudje, navad, ki so "zle". grde, slabe ... pa dostikrat mnogi ljudje niti ne razmišljajo o resnični vsebini kakšnih dogodkov, praznovanj, predmetov ...

Po svetu je vsako leto obrezanih več kot dva milijona deklic med sedmim in dvanajstim letom starosti. V nekaterih afriških državah je obrezanih več kot 85 odstotkov žensk, v Evropi jih gre skozi postopek obrezovanja največ v Veliki Britaniji.

Svetovna zdravstvena organizacija loči štiri tipe obrezovanja, okrog 80 odstotkov vseh obrezovanj sodi v prva dva tipa. Vsako leto gre skozi proces obrezovanja približno 2 milijona deklic med 7 in 12 letom starosti, postopek pa je razširjen zlasti med muslimanskimi afriškimi plemeni ob Nilu.

TIP 1: Obrezanje kožice klitorisa z odstranitvijo celega klitorisa ali njegovega dela.

TIP 2: Izrezanje klitorisa in malih sramnih usten.

TIP 3: Izrezanje klitorisa in malih sramnih usten ter zašitje zunanjih sramnih usten z nitjo ali z rastlinskimi trni (infibulacija). Pri tem se spolovilo zaraste tako, da ostane le majhna luknjica za odtok urina in menstrualne krvi. Po poroki mož ženo prereže z nožem, da ima lahko spolne odnose.

TIP 4: V četrti tip sodijo vse še hujše oblike pohabljanja ženskega spolovila, na primer izžiganje klitorisa, jedkanje s kemičnimi izvlečki rastlin, spraskanje vagine itd.

Obrezovanje žensk najpogosteje izvajajo v Afriki
V Keniji je bilo obrezovanje prepovedano leta 2011, pa vendar se praksa pohabljanja še vedno izvaja v nekaterih skupnostih. Poleg Kenije je obrezovanje žensk po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dokumentirano v 28 državah Afrike ter v peščici držav Azije in Srednjega vzhoda. Določene vrste pohabljanj se pojavljajo tudi pri posameznih etničnih skupinah Centralne in Južne Amerike.