Abeceda - Alphabet
Pred par dnevi sem v Kinodvoru gledala film Abeceda . "Osemindevetdeset odstotkov otrok se rodi visoko nad
Pred par dnevi sem v Kinodvoru gledala film Abeceda.
"Osemindevetdeset odstotkov otrok se rodi visoko nadarjenih. Po šolanju je takšnih le še dva odstotka." (citat iz filma)
"Ljudje imamo izjemen dar - dar domišljije. Vsako področje človeške kulture je posledica te edinstvene sposobnosti. Sposobnosti, ki je prinesla neverjetno pestrost človeške kulture, pobud, iznajdb, pa tudi šest tisoč jezikov, ki jih trenutno govorimo na svetu. Naša vrsta je ustvarila Hamleta, Mozartova dela in industrijsko revolucijo, hip hop, jazz, kvantno mehaniko, teorijo relativnosti, reaktivni motor in vse tiste stvari, ki pričajo o izrednem vzponu človeške kulture. A mislim, da to sposobnost sistematično uničujemo - tako pri sebi kot pri svojih otrocih. /…/ Če bomo v šolah ustvarili prave pogoje, če bomo cenili vsakega učenca takšnega, kot je, in tako, kot je treba, bomo priča razcvetu." (Sir Ken Robinson, strokovnjak na področju izobraževanja)
Utrinki ob filmu:
Kitajska. Nekoč ni bila kitajska šola tekmovalna, povejo v filmu. V trenutku pomislim na knjigo Bojna pesem mame tigrice (če mi uspe, knjigo enkrat predstavim). Mama tigrica (neka kitajska mama, sicer živeča v Ameriki) bije boj s svojim hčerkama, ker morata biti "naj" v šoli. Pa v glasbeni šoli tudi. No, in v filmu Abeceda se že nadaljuje tekst ... in takoj potem zvem, da je danes na Kitajskem hudo v šolah. Otroci so pod stresom. Samomorilnost je velika. Otroci so nevoščljivi svojim staršem, ki vsaj za vikend lahko malo pospijo, otroci se pa tudi za vikend učijo ... delajo za šolo.
Ena mladenka, iz Evrope, pravi, da nima nič od življenja. Samo šolo.
Na drugi strani je zanimiv zdaj že odrasel mlad moški, živeč v Evropi, torej v civilizaciji, ki nikoli ni hodil v šolo. Starši so mu nudili, kar je potreboval, ampak v šolo ni hodil nikoli. Je umirjen človek, uspešen v svojem poklicu. Izdeluje kitare.
Potem srečamo mladega odraslega moškega z Downovim sindromom, ki je uspešno končal faks. Ki se ne pusti odriniti iz vrste, noče biti zadnji v vrsti.
Rekel je, da je svojega učitelja vprašal, če ga ima za neumnega. Pa je učitelj rekel, da ne. Potem je učenca zanimalo še, če bo lahko hodil še naprej - kljub diagnozi - v isto šolo in če bo lahko ohranil svoje prijatelje. In je lahko in potem je nadaljeval svojo šolo. In kasneje končal tudi faks.
Trditev, s katero sem začela prispevek, da misliti. Da se rodi 98 % otrok zelo nadarjenih. Iz šole jih pa pride le še 2 procenta.
Drži?
V filmu je bil prikazan preizkus, ko so 6-mesečni in potem enoletni dojenčki gledali preprosto predstavo, kjer rumen trikotnik pomaga rdečemu krogu, moder četverokotnik mu pa nagaja. Potem dajo doječkom, da izbere rumen trikotnik ali moder pravokotnik. Vsi 6-mesečni dojenčki se odločijo za rumen trikotnik. To sem razumela tako, kot da so dojenčki naklonjeni tistemu, ki pomaga. Da to že razume. Enoletni se pa ne odločijo več vsi za tistega, ki pomaga. Kar strokovnjaki razlagajo z vplivom družinskega okolja ... in nikakor z dednostjo in podobnim.
Vse fotografije so s spleta oz. iz filma, zadnji link.
Drži?
Ko smo se mi štirje, ki smo šli film gledat skupaj, po predstavi pogovarjali, sem izrazila pomislek: "Morda so se pa otroci odločili za lik, ki je najljubše barve? Morda jim je pa rumena barva všeč, svetla, topla, živahna je ... modra pa manj, temna, hladna ...
No, jaz bi delala preizkus še kako drugače.
.
Globoko v srce mi je segla zgodba mladega varnostnika ... v razviti Evropi, v Nemčiji. Dela ponoči, za stanovanje da 300 €, za hrano ima na mesec 50 €. Ja, tudi to je razvita Evropa. Fant s sanjami, kaj bi rad ... Bo mogel? Mu bo dano? Zdelo se mi je tako zelo naše ... slovensko.
.
In na drugi strani so v filmu najnajnajbolj nadarjeni, ki so nekakšen zgornji sloj družbe.Nekdo od njih predstavlja to, kako naj bo v trgovini razpostavljeno blago, da bodo ljudje kupovali tudi tisto, česar ne potrebujejo ...
No, tu je nekaj utrinkov.
Galerija (6)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
