A vas smem objeti?

Miren malo temačen dan.
Vrata bolniških sob so priprta. Za njimi je življenje. Življenje, ki se rojeva in odhaja hkrati. Dan za dnem.
Hana pride iz ene od sob. Na hodniku se srečata. O, kako ga je vesela! Njegova žena je ležala tukaj, tukaj se je poslovila s tega sveta.
In zdaj se spet srečata dva, ki sta bila v zadnjih minutah pri njej.
V trenutku je Hano preplavil spomin na težo in mir tistega dne. Na solze. Na bolečino.
"Sestra Hana!" jo z nasmehom pozdravi obiskovalec. "Kako sem vesel, ker vas spet vidim!"
Rokujeta se. Oči se srečajo. Nasmeh.
"A vas smem objeti?" vpraša on.
"Seveda!"
Nežen objem. Toplina. Srečanje.
Veselje.
Gospod se še ustavi, a Hana odhiti, ko zazvoni spet zvonec iz ene od sob.
Življenje!

Copyright-Odsrcadosrca-2013