Zazvoni njen telefon. Neznana številka.
"Dober večer!" se oglasi z druge strani. Takoj prepozna glas. Matija je, pred leti so se večkrat srečevali, zdaj ga pa že dolgo ni videla.
Povedali so, da živi v domu, saj sam ne more poskrbeti zase.
"Kako si?" ga vpraša ona.
"Slabo. Nisem rad v domu, ne marajo me."
"Ja?"
"Ja, nihče ni prijazen z menoj. Tako rad bi šel stran od tukaj. ... A bi mogoče lahko prišel živet k vam v vašo družinico?"
Dolgo se pogovarjata vse mogoče.
Seveda je jasno, da tako zelo hudo v domu ni.
In pri njih ni prostora, že tako so v veliki prostorski stiski.
In marsikdaj ni nikogar doma, on pa ne more biti sam nekaj ur.
A to, da si želi iti živet v pravo družino, gre do srca.
Bi ga upala sprejeti v njihov dom? Ga udomačiti, posvojiti?
Spominja se, da so se ga njeni otroci, ko so bili še manjši, malo bali.
On po običajnih merilih ni čisto normalen.
Vsi so zrasli, tako Matija kot tudi njeni otroci.
Najbrž je Matija potreboval več časa kot "normalni" ljudje, da je "odrasel".
Zdi se ji, da se ga ne bi bala vzeti pod njihovo streho. Ne več.
Morda kdaj za kakšen vikend?
Ona razmišlja še dolgo potem o tem, kaj sploh je dom.
Kaj je to, da za neko hišo ali stanovanje rečemo, da je dom?
Je dom toplina?
Je dom zavetje? Zanesljivo zavetje?
Imajo vsi ljudje doma - dom?
Je lahko tudi v domu za stare dom? Seveda je. Na srečo je mnogim starim ljudem v domu lepo!
In na žalost vsaka zgradba, v kateri prebivajo ljudje, ni dom.
"Dober večer!" se oglasi z druge strani. Takoj prepozna glas. Matija je, pred leti so se večkrat srečevali, zdaj ga pa že dolgo ni videla.
Povedali so, da živi v domu, saj sam ne more poskrbeti zase.
"Kako si?" ga vpraša ona.
"Slabo. Nisem rad v domu, ne marajo me."
"Ja?"
"Ja, nihče ni prijazen z menoj. Tako rad bi šel stran od tukaj. ... A bi mogoče lahko prišel živet k vam v vašo družinico?"
Dolgo se pogovarjata vse mogoče.
Seveda je jasno, da tako zelo hudo v domu ni.
In pri njih ni prostora, že tako so v veliki prostorski stiski.
In marsikdaj ni nikogar doma, on pa ne more biti sam nekaj ur.
A to, da si želi iti živet v pravo družino, gre do srca.
Bi ga upala sprejeti v njihov dom? Ga udomačiti, posvojiti?
Spominja se, da so se ga njeni otroci, ko so bili še manjši, malo bali.
On po običajnih merilih ni čisto normalen.
Vsi so zrasli, tako Matija kot tudi njeni otroci.
Najbrž je Matija potreboval več časa kot "normalni" ljudje, da je "odrasel".
Zdi se ji, da se ga ne bi bala vzeti pod njihovo streho. Ne več.
Morda kdaj za kakšen vikend?
Ona razmišlja še dolgo potem o tem, kaj sploh je dom.
Kaj je to, da za neko hišo ali stanovanje rečemo, da je dom?
Je dom toplina?
Je dom zavetje? Zanesljivo zavetje?
Imajo vsi ljudje doma - dom?
Je lahko tudi v domu za stare dom? Seveda je. Na srečo je mnogim starim ljudem v domu lepo!
In na žalost vsaka zgradba, v kateri prebivajo ljudje, ni dom.
Galerija (2)
Srčne zgodbe
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
